Dragan Bulič, Marcel Štefančič, Deja Crnovič, Jani Kenda, Jaša Lavrenčič, Klavdija Kopina, Miroslav Akrapović, Zvone Tomac in Borut Mehle so se odzvali klicu in vsak je – poleg njih tudi spodaj podpisani – naštel pet najljubših (Bulič jih je omenil kar sedem, Kenda pa le dve) skladb. Na koncu so zmagali najslavnejši in izpadli manj vzneseni. Na lestvici recimo ni skladbe Nihče ne ljubi kot Slovenec Helene Blagne, ki jo je ponujala Deja Crnović. Manjka Adijo Ljubljana, adijo Kodeljevo, ki jo je začutil Borut Mehle, Štajersko nebo od Mi2, ki jo je želela Klavdija Kopina, pa tudi Siva pot Aleksandra Mežka, ki jo je predlagal Zvone Tomac, in Buličeva ideja Vse najboljše, draga Slovenija Milana Pečovnika - Pidžija se nista uvrstili med deseterico.
Samo milijon nas je (Agropop)
Pod uspešnico, ki jo je skupina Agropop izdala leta 1988 na plošči Za domovino z Agropopom naprej pri nacionalni založbi kaset in plošč, sta se podpisala šefa skupine Aleš Klinar in Polde Poljanšek. Besedilo je bilo v začetku verjetno mišljeno bolj ironično, na koncu pa je zaradi evforije, ko se je zgodil narod in ko je vojska zaprla tri od četverice, postalo temelj Agropopove filozofije. Če so bili v začetku zgolj šaljivci, je kasneje njihova poezija postajala vse bolj narodnobudniška. Besedilo se opira na prvi slovenski film Na svoji zemlji, kjer primorski partizani govorijo o tem, da je Slovencev samo milijon, ob tem pa Agropop naniza še nekatere lastnosti našega človeka: »… srečal dobre sem ljudi, skromni, majhni, a pošteni, to smo mi. / Že stoletja tu živimo, se z viharji bijemo, bratje in sestre, ne pustimo, da izginemo… Majhen narod vedno kriv je, kdor je majhen, je vedno kriv. Če si majhen, bodi srečen, da si živ… / Bratje in sestre, zdaj stisnimo dlani. Dokažimo, da veliki smo mi…« Po nekaterih podatkih, ki smo jih našli na spletu, naj bi prodali 110.000 plošč s to skladbo.
Podarjeno srcu (Aleksander Mežek)
Gorenjski kantavtor je dolga leta živel in delal v tujini, zato je verjetno v svojih pesmih velikokrat z domotožjem prepeval o domovini. Spomnite se samo popevke Zopet doma iz leta 1977, kjer zapoje: »… za kosilo si nakopljem nov krompir, mama pa zabeli žgance…« A Alexander John, kot so mu rekli na Otoku, se je našim strokovnjakom bolj prikupil s skladbo Podarjeno srcu iz leta 1989. »Slovenija, ti si reka, ti me vračaš v otroštvo. Operi dušo, naj se nagledam te mladosti,« je refren samosvoje skladbe, ki meša elemente rocka, simfo rocka in popevke.
Slovenija gre naprej (Za vedno IN)
Leta 2000 se je slovenska reprezentanca uvrstila ne evropsko prvenstvo v Belgiji in na Nizozemskem. Pero Lovšin, Zoran Predin in Vlado Kreslin pa so zapeli himno, ki naj bi našim nogometašem dala krila. Rezultat tekme z Jugoslovani in z Norvežani je bil neodločen, s Španci pa so izgubili. V najbolj znani slovenski športni himni, ki so jo pred časom zamenjali s Siddhartino Dviga Slovenija zastave, je avtor besedila Lovšin med drugim zapisal: »Vsi zvesti navijači na tekmo že hitimo, v dobrem in v slabem za Slovenijo živimo. Evropa poglej, Slovenija gre naprej.«
Moja dežela (Oto Pestner, Nada Žgur in Strune)
Nikoli zares izdana skladba iz leta 1986 je bila podlaga za turistično reklamo v kampanji Slovenija, moja dežela. V spotu so vrteli skrajšano verzijo in še vedno ni povsem jasno, kaj je ljudstvo bolj pritegnilo: skozi meglico posnete lepote Slovenije, zasanjana popevka ali zgolj časi, ki so se spreminjali, kot so vsi mislili, na boljše. Glasbo je napisal Jani Golob, besedilo pa Dušan Velkavrh. »Moja dežela, to je njena lepota, moja dežela, mi smo njeni ljudje, lepota dežele je sloves njen, njeni ljudje smo njeno ime, ponosno ime.«
Slovenskega naroda sin (Tomaž Domicelj)
»Ni mi mar bolečin, z njimi živim kot slovenskega naroda sin,« je leta 1979 zapisal in zapel Tomaž Domicelj. Gre za skladbo z ene njegovih najuspešnejših plošč z naslovom 48. Na albumu je Domicelj ob naslovni skladbi, ki govori o letniku njegovega rojstva, predstavil še nekaj uspešnic: Jamajka, Po novem letu boljše bo, Punk festival… Skladba Slovenskega naroda sin je po letu 1979 postajala vse popularnejša, vrhunec priljubljenosti pa je kakopak dosegla ob slovenski osamosvojitvi.
Ptica vrh Triglava (Braco Koren)
V sedemdesetih so v slovenski zabavni glasbi začeli veliko prepevati o vrnitvi v domovino, o domotožju in podobnem. Slovenci smo se začeli zavedati, da nas velik del živi v tujini, pa naj gre za gastarbajtarje ali za emigracijo. »Pokopal me bo nekdo, ki tujcu dober bo… Naj tedaj zapoje ptica vrh Triglava pesem mi slovensko vsaj za slovo,« je zapisal Dušan Velkavrh, glasbo je prispeval Jure Robežnik. Braco Koren je dobil na festivalu Slovenska popevka leta 1971 (šele) tretjo nagrado strokovne žirije.
Praslovan (Lačni Franz)
Na prvi plošči mariborske novovalovske skupine Lačni Franz z naslovom Ikebana iz leta 1981 je tudi skladba Praslovan. Ena od uspešnic s plošče, za katero je besedilo in glasbo napisal pevec in vodja skupine Zoran Predin, počasna skladba, govori o selitvi Praslovencev s severovzhoda v naše kraje: »Kdo je tebe, Praslovan, plavati učil, da si preplaval tisto rusko reko in se v mojih genih naselil?« Problematičen je bil del besedila, kjer so »zajebe vse, kar se je zajebat dalo« spremenili v primernejše »zabeli vse, kar se je zabelit dalo«.
Zate, Slovenija (Pop Design)
»Čutim tvoj vroč utrip v naročju cvetočih lip, hej, zavriskal bom na glas. Čutim, da si v meni, dolini še zeleni, Slovenija, brat in sestra sva,« gre eno najbolj čutnih besedil o naši domovini. Avtor glasbe (ki je najprej kantrijaška, potem pa himnična) in besedila Tone Košmrlj, eden najpomembnejših članov skupine Pop Design, primerja Slovenijo po eni strani s sestro, po drugi pa je njun odnos zelo erotičen. A to so bili časi, ko so mnogi bolj kot prej ali kasneje začutili našo deželo. Pisalo se je namreč leto 1991.
Slovenija, najlepša si dežela (Nace Junkar, Oto Pestner)
Ko združita moči operni in najboljši slovenski popevkarski vokal, ne more biti slabo. Dodati je treba samo še besedilo multiproduktivnega Ivana Sivca v gorenjskem narečju. Glasbo je napisal Oto Pestner, velja pa omeniti tudi to, da je skladba zmagala na festivalu narečnih popevk v Mariboru že leta 1986, pet let pred tem, ko so takšni motivi postali zelo moderni: »Vrh planinsk'h cest se zmer'' uddahn'm, glubok dumač zr'k u''se zajam'm, v učeh zalesketa s' m' dežela, k' vsa je zmer'' u sonc'' in usa zelena.«
Zelena dežela (Victory)
Ansambel Victory je leta 1999, ko osamosvojitev ni bila več ravno na vrhuncu, zapisal in zaigral najbolj vzneseno rokersko skladbo o Sloveniji. V profesionalnem video spotu je mnogo kozolcev, gorskih očakov, gozdov, v glavni vlogi pa je vseeno ameriški enoprostorec. Vendar bolj kot avto božajo verzi, ki ganejo še tako trdo srce: »Ta zelena dežela me prevzame, ko vozim po cesti do Ljubljane, tu imam ljubezen, tukaj sem doma… Pogled na Savo tako me gane, da oko zarosi in v hribe ujame, solza pravi srcu, da sem tukaj doma…« Skladba je izšla na plošči Hočeš me…
