Nedavno je mednarodni sindikat profesionalnih nogometašev Fifpro objavil raziskavo, v kateri so razkrili resnično življenje profesionalnega nogometaša v večini držav sveta. Povprečno imajo pogodbe podpisane za manj kot dve leti, polovica jih ima plačo nižjo od tisoč dolarjev na mesec, 21 odstotkov pa celo manj kot 300 dolarjev na mesec, pa še ta pogosto zamuja, tako da se jih večina komaj preživlja. Večini teh nogometašev se zdijo nepojmljivo nedosegljive že številke, ki so jih največje svetovne nogometne zvezde, kot so razkrili podatki Football Leaksa, zatajile davkariji. Med takimi se omenja tudi ime hrvaškega nogometnega zvezdnika Luke Modrića, ki naj bi po navedbah španskega časopisa El Mundo ob prestopu k Realu španski davkariji zatajil dobršen del sponzorskih dohodkov v letih od 2012 do 2014, ko so vsa plačila za njegove reklame prihajala na ime luksemburškega podjetja, ki sta ga z ženo Vanjo ustanovila štiri mesece po prihodu v Madrid.
Prav ta sponzorska netransparentnost je bila glavna ovira pri tem, ko so novinarji hrvaškega Svijeta skušali sestaviti lestvico najbogatejših hrvaških športnikov. Izkazalo se je, da pri nogometaših ni popolnoma jasna in dosegljiva niti višina osnovne plače v pogodbi, kaj šele sponzorskih zaslužkov. Medtem ko recimo v košarkarski ligi NBA jasno in glasno objavljajo bruto plače svojih igralcev, prav tako so javno objavljeni turnirski zaslužki teniških igralcev. Zato pri seštevanju športnega zaslužka niso upoštevali sponzorskih dohodkov, temveč le dosegljive podatke o plačah.
Kukoč in Rađa proti Modriću in Srni
Na veliko začudenje na prvem mestu hrvaških športnih zaslužkarjev ni kakšen od trenutnih nogometnih zvezdnikov, temveč upokojeni košarkar Toni Kukoč. Njegovo premoženje ocenjujejo na skoraj 84 milijonov dolarjev. Samo v ZDA je v trinajstih letih igranja zaslužil 61,4 milijona dolarjev, ko pa je leta 1994 podpisal pogodbo s Chicago Bullsi, je bil tisti hip celo njihov najdražji igralec v zgodovini, dražji celo od Michaela Jordana. S klubom, s katerim je osvojil tri NBA-prstane, še vedno sodeluje, in sicer kot posebni svetovalec predsednika in lastnika kluba Michaela Reinsdorfa, ob tem pa je postal odličen golfist, celo hrvaški amaterski prvak izpred petih let.
Med desetimi najbolje plačanimi hrvaškimi športniki je še en košarkar – Dino Rađa, čigar zaslužek ocenjujejo na 43 milijonov dolarjev. Ko je leta 1990 iz Jugoplastike odšel v rimski klub Il Messaggero, je bi to največji prestop v zgodovini evropske košarke, vreden 18 milijonov dolarjev. Nekdanji košarkar je Hrvate nedavno razburil z obiskom groba Josipa Broza Tita v Beogradu. Ob tem je izjavil, da sploh ni bilo prvič, da je bil na Titovem grobu.
Preostali največji hrvaški zaslužkarji so nogometaši. Na drugem mestu je Darijo Srna. Njegov zaslužek ocenjujejo na 61 milijonov dolarjev. Večino tega je zaslužil pri Šahtjoru, kjer igra za enega najbogatejših Evropejcev, trgovca z jeklom Rinata Ahmetova. Tretji na lestvici pa je Luka Modrić, ki pri Realu zasluži 7,5 milijona dolarjev na leto, skupno pa je do sedaj v karieri zaslužil okoli 50 milijonov dolarjev, a kot rečeno nimamo podatkov o sponzorskih pogodbah. Po podatkih Football Leaksa mu je Real v letih, ko igra zanj, kar trikrat povišal plačo. Med največjimi hrvaškimi športnimi zaslužkarji so še nogometaši Ivica Olić (41 milijonov dolarjev), Ivan Rakitić (32 milijonov dolarjev), Alen Bokšić (31 milijonov dolarjev) in Vedran Ćorluka (30 milijonov dolarjev). Med 25 najbolje plačanimi pa ni ne duha ne sluha o smučarki Janici Kostelić.
