»Za prostovoljstvo sem se odločila, ker lahko tako polepšamo vsaj kakšen dan ljudem v bolnišnici, privabimo nasmehe na obraze in ogrejemo srca tako mladim kot starejšim. Rada bi ustvarjala nove spomine in se izboljšala v pomoči ljudem,« razmišlja dijakinja prvega letnika novomeške gimnazije Žana Gornik in s tem pravzaprav odgovarja na vprašanje, zakaj je prostovoljstvo v bolnišnicah pomembno. Kot pravijo v Slovenski filantropiji, Združenju za promocijo prostovoljstva, prostovoljci prinašajo dodano vrednost v življenje bolnikov, prispevajo k blaženju njihovih stisk in preprečujejo malodušje tistih, ki v ustanovi ostajajo dlje časa.

Žana je ena od novomeških gimnazijcev, ki so se ta mesec udeležili izobraževanja za prostovoljno delo v Splošni bolnišnici Novo mesto. Bolnišnica in gimnazija sta s tem namenom začeli sodelovati lani, s Srednjo zdravstveno in kemijsko šolo pa bolnišnica sodeluje že od leta 2004. »Resnično smo primer dobre prakse, kajti začeli smo s tridesetimi prostovoljci, danes jih imamo že osemdeset, njihovo število iz leta v leto raste. Predvsem pa smo ponosni na to, da se med mladimi razvijajo vrednote, kot so spoštovanje do sočloveka, prijaznost, vljudnost, ustrežljivost, navsezadnje tudi dobra komunikacija,« pravi koordinatorica prostovoljstva v novomeški bolnišnici Jožica Rešetič.

Prisotna najmanj dva prostovoljca

Pred dvanajstimi leti so prvi prostovoljci v novomeški bolnišnici začeli obiskovati bolnike na kirurškem oddelku, danes jim krajšajo čas tudi na internem, infekcijskem, pljučnem, nevrološkem in otroškem. Vsak dan sta v bolnišnici prisotna vsaj dva prostovoljca, skozi vse leto pa se jih izmenja okoli osemdeset. Med njimi je tudi dijakinja četrtega letnika Srednje zdravstvene in kemijske šole Viktorija Majer. »Bolniku greš po časopis, mu prineseš čaj in podobno. Rada se pogovarjam z ljudmi, jim delam družbo in jim tako krajšam čas v bolnišnici. Že s tem, ko se s človekom malo pogovoriš, mu na neki način pomagaš in mu je malo lažje.«

Delo ni zahtevno, je pa zelo hvaležno, pravi. »Najraje sem pri otrocih, kjer veliko rišemo, beremo pravljice, ustvarjamo, tudi kakšno zapojemo ob kitari. Otroci so izredno veseli, hvaležnost izražajo na res pristen način. A tudi pri odraslih se pogosto razvije otrok v njih, ko jih obiščemo in jim pomagamo.« Prostovoljec bolniku posveti uro do dve svojega prostega časa. Obiski pri bolnikih potekajo po vnaprej dogovorjenem razporedu, prostovoljno delo dijakov poteka pod budnim očesom koordinatorja in s pomočjo mentorjev na oddelkih in v šoli.

Kot dodaja Rešetičeva, je prostovoljec lahko vsak, ki ga to delo veseli in ki v bolnišnici opravi obvezno izobraževanje. Bodoči prostovoljci se seznanijo s široko paleto veščin, od načina komunikacije z bolnikom do odgovornosti, ki jo mora imeti prostovoljec do bolnika in ki temelji na toplem medčloveškem odnosu, zanesljivosti pri delu, spoštovanju dogovorov in obljub, varovanju osebnih podatkov. Drugi del izobraževanja vodijo mentorice prostovoljnega dela in udeležence seznanijo s samo bolnišnico, dolžnostmi in pravicami bolnikov in prostovoljcev, poškodbami bolnikov, bolnišničnimi okužbami, dolžnostmi koordinatorja.

Zanimanja veliko, ovire so organizacijske

»Naši bolniki in njihovi svojci si prostovoljce želijo in so resnično dobrodošli. Prostovoljci so lahko tudi vezni člen med bolnikom in zdravstvenim osebjem,« pravi Rešetičeva. »Delo prostovoljcev resnično poteka vse leto, a prav v tem prednovoletnem času je njihovih aktivnosti nekako največ. Vemo tudi, da so tudi v naši bolnišnici bolniki, ki nikoli nimajo obiskov. Zakaj ne bi imeli na obisku prostovoljca?« dodaja.

Kot dodaja Nevenka Alja Gladek iz Slovenske filantropije, je interes za prostovoljno delo v bolnišnicah tako med mladimi kot starejšimi velik. »A žal ne raste tako, kot bi si želeli. Ovire so predvsem formalne in organizacijske. Za prostovoljce mora nekdo v bolnišnici poskrbeti v skladu z zakonom o prostovoljstvu, kar pomeni nekaj stroškov in veliko časa za mentorstvo in koordinacijo.«