»Kolo pony je omejeno s svojo potovalno hitrostjo, kar je perfektno, saj lahko ob vožnji uživaš. Pozicija kolesa je takšna, kot bi sedel na najvišji stolpnici in si ogledoval pokrajino, ki se razteza ob vožnji,« je skoraj poetično Rogovo kolo pony opisal Aljaž Gomilšek, ki ima v svoji zbirki sedem ponyjev. Prvo kolo je obnovil skupaj z očetom in tedaj ga je zagrabila »ponimanija«. »Trenutno še dve kolesi čakata na obnovo. Najbolj pa sem ponosen na svoje kolo pony 2 letnik 1966,« je navdušeno dejal zbiralec.
Njegov letnik 1966 je žlahten, saj so prve ponyje izdelali le leto prej. Zgodba ponyja se je začela tik po vojni, ko so usnjarske obrate na Trubarjevi cesti v Ljubljani podržavili in se odločili, da ljudstvo ne potrebuje usnja, temveč prevozno sredstvo – kolo. Nastala je tovarna Rog, iz katere so leta 1952 prišla prva kolesa. Modeli so osvajali jugoslovanski trg in kmalu je bilo pri vsaki hiši, v kateri si niso mogli kupiti fička, vsaj eno Rogovo kolo. V duhu modernističnega napredka so se leta 1965 spomnili, da bi naredili zložljivo kolo. Tako kot mnogo paradnih izdelkov socialističnega gospodarstva so tudi to kolo mirno skopirali. Pony je namreč zelo natančen posnetek italijanskih koles graziella, ki so jih od leta 1964 izdelovali v Toskani. Za graziello je reklamo posnela Brigitte Bardot, tedanja ultimativna fatalka, oglaševali pa so jo s sloganom »Graziella, Rolls-Royce Brigitte Bardot!«. Da bi pridobili tudi intelektualce, so objavljali še fotografijo Salvadorja Dalija, ki na svoji grazielli tovori slikarske pripomočke.
Ironija je, da imata tako pony kot graziella vsak v svojem okolju mitski status. In oba so v tem desetletju ponovno začeli izdelovati. Italijani so se osredotočili na oblikovanje, Bardotovo in Dalija, v velenjskem podjetju Gor kolesa, španoviji BTC in Gorenja, kjer so te dni na trg poslali ponudbo za prednaročila prvih 500 novih ponyjev oštevilčene serije, pa se zanašajo na jugonostalgijo. »Kolo pony je bilo simbol premikanja, druženja, prvih osamosvojitev otrok, ko so se prvič podali na pot okoli bloka. Marsikdo je svoje prvo dekle peljal na prvi zmenek prav s ponyjem. Ta je povezoval generacije in ljudi različnih družbenih položajev,« so kolo opisali v podjetju Gor kolesa. Vprašanje pa je, ali bo tudi novi pony združeval ljudi različnih družbenih položajev. Najcenejše novo kolo stane 329 evrov, dražja tudi okoli 700. A tudi nove grazielle stanejo približno toliko in ne prvi ne druga ne bosta več »vstopala v vsak dom«. Tako se je oživljeni original spremenil iz kolesa ljudstva v statusni simbol. Enako se je pred tem zgodilo z dvema ponovno oživljenima legendarnima predmetoma socializma, z mopedi tomos in stoli rex.
Uporabni original z debelo verigo
Kolesa pony pa so postala še kako iskana, tudi originali. »Prodaja se kolo znamke Rog – pony modre barve. Kolo je letnik 1985. Vse deluje in z njim lahko prideš brez težav od točke A do točke B. Med vožnjo kolo ponuja vsa ugodja, ki jih je v daljnih časih ponujalo podjetje Rog. Cena: 80 evrov.« To je le eden izmed oglasov, ki ta hip na spletnem oglasniku bolha.net ponujajo kolo pony. Tudi cena zanj je med nižjimi. Obnovljeni dosegajo ceno od sto do sto petdeset evrov. Verjetno ne gre preveč poudarjati, da so v zadnjih letih iz garaž ter kleti že zdavnaj izginila vsa prašna in pozabljena kolesa, s katerimi so se prevažale generacije ljudi, živečih v socialističnih časih, ter da je denimo v nasprotju s fičkom kolo pony še vedno v množični uporabi, kar bržkone priča o njegovi neuničljivosti.
Kako dragocen je sedaj pony, pove tudi zgodba, da ob pozivu Muzeja za novejšo zgodovino, naj ljudje prinesejo v muzej predmete, na katere jih vežejo spomini na socialistično življenje, ni bilo niti enega ponyja. »To je kultni predmet, ki ga želijo imeti tudi mlajše generacije. Ker dosega precej visoko ceno, je tudi to verjetno razlog, da ga še nihče ni prinesel v muzej,« je prepričana Nataša Strlič, kustosinja Muzeja novejše zgodovine. Nazadnje je za zdajšnjo razstavo Nikoli jim ni bilo bolje? kot razstavni predmet posodila svoje kolo pony modre barve iz osemdesetih let, ki ga bo po razstavi tudi odpeljala nazaj domov. Ter ga priklenila z debelo verigo, ker imajo majhni ponyji med kolesarskimi zmikavti podoben status kot audiji med avtomobilskimi – zdaj so in potem jih ni več. So pač ljudska kolesa mitskih razsežnosti.
