Zorman je na širšem in ožjem seznamu, a na SP zagotovo ne bo odpotoval. Ni se poslovil od reprezentance, ampak v tem trenutku ne more odigrati zahtevnega turnirskega sistema tekmovanja, v katerem je vsak drugi dan tekma. Ni več rosno mlad, že dolgo ni imel igralskega premora, igral je januarja na EP, aprila v kvalifikacijah za OI, v Kielcah v poljski ligi in ligi prvakov, avgusta na OI, ni imel pravega dopusta… Zanj bi bilo najbolje, da z reprezentanco trenira, a z manjšo intenzivnostjo, po našem odhodu v Francijo pa nadaljuje treninge v Kielcah.
O tem, da bi Zorman mogoče lahko igral na SP le na nekaterih tekmah, na primer od četrtfinala dalje.Razmišljal sem o tem in tudi govorila sva, a ugotovila, da to ne bi bila najboljša rešitev. Zorman je dejal: »Šefe, jaz tega enostavno ne morem. Po prvi tekmi na tribuni bi od vas zahteval, da igram. Ne bi bilo korektno in resno do soigralcev in ekipe, da bi zgolj sedel na tribuni in ne bi igral, samo malo bi treniral, potem pa kasneje dobil priložnost za igro.« Brez njega bomo seveda precej oslabljeni, to je velika izguba.
O tem, da računa tudi na Gorazda Škofa, ki je po OI prav tako napovedal slovo od reprezentance.Bil je odločnejši od Zormana, da se po OI poslovi od reprezentance, a za zdaj ostaja v njej. Zdaj so se zadeve spremenile, kajti poškodovano koleno Primoža Prošta nam preprečuje tveganje, da ga peljemo na SP, koleno pa se slabo odzove že po prvi tekmi. V kvalifikacijah na tekmi proti Portugalski je odlično branil, a naslednji dan mu je koleno tako močno oteklo, da pet dni ni mogel trenirati. Brez Prošta bi ostali le pri treh mlajših vratarjih, Skoku, Lesjaku in Kastelicu, ki pa so za takšno tekmovanje premladi. Končno odločitev o tem, ali bo Škof potoval na SP, bom sprejel v dogovoru z njim. V pogovoru mi je Škof dejal: »Šefe, naredite, kar je najboljše za reprezentanco. Če bom na pripravah in me ne boste vzeli v Francijo, ne bo nič hudega. Če pa lahko pomagam, sem na razpolago in sem to tudi pripravljen storiti.«
O tem, da je zaradi počenega rebra vprašljiv nastop Deana Bombača.Žal še vedno ni mogoče ugotoviti, kako resna je poškodba in kako dolgo bo trajala ozdravitev. Eni pravijo štiri tedne, drugi kar osem. Predvidevam, da vodilni ljudje iz njegovega kluba v Kielcah pritiskajo nanj, naj naredi čim daljši premor, ker se bojijo, da bi se prehitro vrnil na igrišče in se nato spet poškodoval. Kielce tudi v nadaljevanju sezone resno računajo nanj in ga nujno potrebujejo pri obrambi naslova prvaka Evrope. Da bi Bombač potoval v Francijo, je okoli 70 odstotkov možnosti. V prvem delu priprav ga ne bo, če pa bodo kasneje zdravniški izvidi potrdili, da je vse v redu, ga še vedno lahko naknadno vključimo v kader.
O tem, da je priložnost v reprezentanci znova dobil Borut Mačkovšek, njegov »pacient številka ena«V prvi polovici te sezone me Mačkovšek v Celju ni z ničimer prepričal, da bi moral biti v reprezentanci. Nič boljši ni od takrat, ko sem se odločil, da ga ne vabim več v reprezentanco. A bi bilo preveč grobo in brutalno, če bi se na takšen način odrekel igralcu s takimi predispozicijami. S tem bi ga enostavno izbrisali, Slovenija pa nima tako velikega števila igralcev, da bi se jim zlahka odrekala. Dobil bo priložnost na pripravah, in če se bo izkazal, tudi na SP. Poziv v reprezentanco je bolj moja človeška kot trenerska poteza.
O tem, zakaj niti na širšem seznamu 28 igralcev ni Staša Skubeta, ki odlično igra za Pick Szeged na Madžarskem.Že ko je igral v Gorenju, je imel v reprezentanci veliko konkurenco na položaju srednjega zunanjega: Zormana, Zarabca, Bezjaka, Bombača… Z odhodom v Pick je naredil pravo potezo in potrdil svojo kakovost, zato si je zaslužil poziv v reprezentanco. A mi je pojasnil, da mora v tem času, ko bo v klubu premor zaradi reprezentančne akcije, nujno urediti nekatere zasebne, družinske zadeve. Otroka naj bi bila po odhodu na Madžarsko precej več bolna kot prej in podobno, a ne želim govoriti o tem, ker to ni za javnost. Zahvalil se je za poziv in se opravičil, jaz pa spoštujem njegovo odločitev.
O tem, kakšni so cilji na SP v Franciji.V skupini bi morali premagati vseh pet nasprotnikov: Islandijo, Makedonijo, Angolo, Tunizijo in tudi Španijo. Potem pa bomo videli, s kom se srečamo v osmini finala. Verjamem, da bi morala biti vrhunec te generacije EP 2018 na Hrvaškem in OI 2020 v Tokiu, kjer bi morali resno naskakovati kolajno. Na poti do tja bi moralo biti SP etapni cilj, prehodna postaja, kjer bi lahko dobili nekatere nove igralce, fantje pa dodatno kakovost in izkušnje. Če se pošalim: trudili se bomo postati svetovni prvaki, a tudi če »kiksnemo« v napovedi, smo lahko bronasti, kar bi bilo še vedno super. Če pa napovedujemo, da bomo šesti, bomo lahko hitro deveti, deseti ali še slabši. Toda realno je, da se uvrstimo v četrtfinale, potem pa je seveda vse odprto in možno.
