Poleg papirja, stekla in lesa morata največ ločeno zbrane mešane embalaže (plastike in kovin), ki vsako leto dvigne največ prahu in se DROE njenemu prevzemanju zaradi nizke vrednosti surovin v rumenem zabojniku najbolj upirajo, odpeljati podjetji Recikel (28,05 odstotka) in Dinos (27,86 odstotka). Sledi jima Slopak z 20,18 odstotka, daleč zadaj pa so še Interseroh (10,38 odstotka), Gorenje Surovina (9,86 odstotka) in Embakom (3,67 odstotka).
Za tolikšno zamudo – po posebni uredbi bi morala vlada deleže določiti najpozneje do konca junija tekočega leta – so na ministrstvu za okolje in prostor okrivili nadzor, ki so ga nad udeleženci v sistemu ravnanja z odpadno embalažo sprožili maja na pobudo ene od DROE in se je zavlekel v zadnji mesec letošnjega leta.
Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije pod vodstvom Sebastijana Zupanca je objavo prevzemnih deležev za letošnje leto pozdravila. »Kljub temu pa je odveč optimizem, da bodo DROE prevzele vso letošnjo embalažo, ki se je je na dvoriščih komunalnih podjetij nabralo že več kot 4500 ton. Praksa preteklih šestih let kaže, da vsaj ena DROE sistematično nekaznovano izigrava sistem ravnanja z odpadno embalažo in zelo dvomimo, da bo letos kaj drugače. Zato so nujne čimprejšnje sistemske spremembe ravnanja z odpadno embalažo ter poostren nadzor nad vsemi deležniki tega sistema, ne pa zgolj nad komunalnimi podjetji,« je opozoril Zupanc.
Podjetje, s katerim imajo komunalna podjetja daleč največ težav, je kljub razmeroma majhnim prevzemnim obveznostim v primerjavi z drugimi družbami Interseroh. Toda direktorica Darja Figelj je za Dnevnik zatrdila, da prevzemajo vso odpadno embalažo skladno s predpisanimi deleži. Se pa tudi ona strinja, da je potrebna prenova sistema za povečanje njegove transparentnosti oziroma možnosti nadzora nad vpletenimi v odpadkarske posle. mk
