Po enem letu delovanja jeseniški urgentni center po besedah mag. Dušanke Petrič z ministrstva za zdravje velja za enega bolje delujočih slovenskih urgentnih centrov, prav tako ga predstavniki ministrstva navajajo kot primer dobre prakse. Vodja centra Robert Carotta, dr. med., priznava, da začetki niso bili lahki. Po enem letu obe ekipi, tako domača z bolnišnične urgence kot ekipa iz zdravstvenega doma, pod isto streho dobro sodelujeta, kar je v slovenskem prostoru prej redkost kot pravilo. Triažni sistem, nad katerim so obiskovalci včasih še vedno presenečeni, saj ga izvaja diplomirana medicinska sestra, ki določi, kako nujno obiskovalec potrebuje pomoč, je že utečen. Pritožb bolnikov ni veliko. »Tisti, ki pa so prišli samo po recept in so morali nanj čakati štiri ure, bi lahko počakali še kako uro dlje,« opozarja na nenujne primere, ki pa jih je na Jesenicah vse manj.
Bolniki na Jesenice po nujno pomoč ne prihajajo več zgolj iz zgornje Gorenjske, pač pa se močno povečuje število tistih, ki jim je bliže ljubljanska urgenca. Prihajajo iz Kranja, Škofje Loke in okolice, iz Poljanske in Selške doline, celo iz Kamnika. »Zagotovo sta za to kriva dobra avtocestna povezava do Jesenic in dobro strokovno delo,« je prepričana strokovna direktorica jeseniške bolnišnice Karmen Janša.
Grozljiva kadrovska podhranjenost
Kljub vsemu bi delo lahko potekalo še hitreje in bi bili novi prostori, ki so ekipi povzročali kar nekaj težav, še bolje izkoriščeni, opozarja Carotta. Center se sooča s hudo kadrovsko podhranjenostjo, zaradi česar obe operacijski dvorani ostajata prazni. Bolnike iz centra operirajo v bolnišnični operacijski dvorani, zato včasih trpi redni program operacij. »Zgodilo se je že, da smo nekoga, ki je bil naročen na operacijo in je prišel v bolnišnico ob sedmih zjutraj, tudi dvakrat zapored ob 11. uri poslali nazaj domov, saj smo morali operirati še bolnike z urgence,« pravi vodja urgentnega centra.
Zdravniki so tako v jeseniškem urgentnem centru od januarja do konca novembra pregledali in oskrbeli 34.668 bolnikov, kar je nekoliko manj kot lani. Po novih standardih in normativih Združenja zdravstvenih domov Slovenije bi za tolikšen obseg obravnav potrebovali 111 zaposlenih, v urgentnem centru pa jih dela zgolj 48. »Če imamo samo eno medicinsko sestro, ki jemlje kri, ne moremo pričakovati, da bo to počela trem bolnikom hkrati,« opozarja Carotta. Po besedah Janševe bi takoj potrebovali celoten tim od anesteziologa do kirurga. Poleg tega bi potrebovali tudi dodatne diplomirane medicinske sestre za triažo.
Nadležna vrata so začasno onesposobili
Tudi opreme na Jesenicah še vedno nimajo vse, ki bi jo potrebovali. Zaradi manjkajočega aparata CT morajo bolnike na enega temeljnih diagnostičnih pregledov voziti skozi vse pritličje bolnišnice do tamkajšnjega radiološkega oddelka. Sporna vrata, ki so se odpirala precej prepočasi, pa so kar izključili, saj so poskrbela za kar nekaj bolečih udarcev v nos zaposlenih. Ti so kaj kmalu tudi ugotovili, da so nekateri prostori za ležeče bolnike premajhni, zato so dejavnosti premaknili v druge. Po besedah Carotte bi se zato radi razširili še v klet centra, kjer bi med drugim morali urediti ustrezne prostore za umrle.
Ob tem se spopadajo še z informacijskimi zapleti zaradi različnih sistemov bolnišnice in zdravstvenih domov. Strokovna direktorica je opozorila na finančno neurejenost sistema, saj denar ne sledi bolniku. Urgenca, ki prepreči marsikatero hospitalizacijo, namreč v nasprotju z bolnišnico ustvarja izgubo. »To bo treba spremeniti in denar prenesti na urgentne centre,« meni Petričeva z ministrstva. Prepričana je tudi, da se bodo kadrovske stiske z izobraževanjem več zdravnikov urgentne medicine kmalu omilile.