Včasih je bil nakup drevesa za praznike preprost: ob cestah in na parkiriščih pa seveda na tržnicah so prodajali posekane smrečice, izbrali ste si primerno velikost in košatost, jo odnesli domov, pritrdili na lesen križ, okrasili, čez dva tedna pa jo vso osuto odvrgli na kompost ali še bolje skurili v kaminu. Odkar pa naše življenje upravljata potrošništvo na eni strani in skrb za naravo na drugi, je tudi nakup prazničnega drevesa zapleten.
Recimo, da se kljub vsemu odločimo za naravno smreko oziroma jelko. Že tu je izbira ogromna. Še pred nekaj leti se nam niti sanjalo ni, da so nordijske jelke (Abies nordmanniana) lepše kot naše in zato najbolj priljubljena božična drevesca, ki so jih s križanjem še bolj približali idealni praznični podobi. Če vztrajamo pri naših, imamo največkrat na voljo navadno smreko, navadno jelko, včasih pa se najde tudi kakšna košata omorika. V trgovinskih središčih je na voljo tudi kavkaška smreka (Picea orientalis), ki ima srebrnkast lesk, je košata, njene iglice ne odpadejo hitro in ponavadi je dražja od drugih. Za praznične potrebe jih gojijo na plantažah, kjer jih že med rastjem režejo v pravilno stožčasto obliko. Potem so tu še fraserjeva jelka, ki je košata in značilno diši, pa srebrna jelka, dišeča jelka in orjaška jelka. A če mislite, da so to drevesa iz gozdov, se motite – večina smrečic, ki se prodajajo pri nas, je iz nasadov. Mogoče le med malimi oglasi najdete kakšno, ki je bila posekana v gozdu. Pri tem seveda ne pozabite na označbo, da je posekana v skladu s pravili in dovoljenji.
Ni zagotovila, da bo rasla na vrtu
Že nekaj let za okoljsko ozaveščene prodajajo tudi smreke v loncih, ki naj bi jih po praznikih lahko posadili na vrt ali kam drugam. Težava je v tem, da so te smreke izkopane iz nasadov, njihove korenine pa obrezane in stlačene v lonec. Razlika med tistimi, ki so v nasadih posekane, in tistimi, ki so stlačene v lonec, je torej le v tem, da slednje zdržijo malo dlje. V ljubljanski Semenarni, kjer prodajajo smreke v loncih, uvožene s Hrvaškega, poudarjajo, da je treba tako drevesce pravilno oskrbovati: »Smreko v loncu postavimo v svetel prostor, vendar ne prevroč. Zanjo je najugodnejša temperatura od 18 do 20 stopinj. Predvsem pa ne mara centralno ogrevanih prostorov in bližine radiatorja ali plinskih peči, saj bo hitro začela odmetavati iglice. Lepo bo rasla tudi na balkonu ali terasi, poskrbimo pa, da bodo korenine zaščitene pred mrazom, tako da lonec ovijemo v juto ali kaj podobnega. Smreka ima rada vlago, zato potrebuje zalivanje. Vseeno pazimo, da korenine ne bodo preveč namočene.«
Pri kasnejšem presajanju priporočajo, da jo po praznikih postavimo v hladnejši prostor, aprila pa skupaj s koreninsko grudo presadimo na vrt. Takšno je uradno priporočilo, neuradno pa so vrtnarji v vrtnem centru namignili, da se zelo redko zgodi, da bi bilo presajanje božičnega drevesa iz loncu na vrt uspešno. Prav zaradi tega, ker ima porezane korenine. Zato priporočajo, da drevesu, ko ga presadimo, močno obrežemo veje, da bo prvih nekaj let rasti lahko okrepilo korenine. Pa še potem ni rečeno, da se bo res prijelo. Skratka, možnosti so, a nikar stoodstotno ne računajte na to, da bo letošnja božična smreka v loncu čez deset let ogromno drevo v vašem vrtu. Zadosten izziv je že, da jo skušate ohraniti pri življenju do praznikov prihodnje leto. V tem primeru je najbolje, da jo postavite na balkon, teraso ali na vrt v senčen prostor in jo redno zalivate. Navadno so smreke dovolj trdožive, da bi lahko tudi v takih razmerah preživele leto dni.
