Morda še nikoli niste slišali za pituralke, majhne hruške starinske sorte, ki pri nas kot avtohtona sorta uspevajo v Goriških brdih in delu Vipavske doline, v sosednji Italiji pa v Emiliji in Toskani, kjer jih imenujejo pera volpina – lisičja hruška; po neki legendi so se namreč z njo hranile predvsem lisice v gozdovih. V kraju Brisighella blizu Bologne jim vsako leto priredijo tradicionalni praznik. Pred leti so jih poznali tudi na vzhodu Štajerske in v Prlekiji, a pod imeni koh, ozmika, zimika in zmika, nato pa so pituralke skoraj utonile v pozabo. Nove sorte so jih nekako izrinile, a sladokusci so vzeli zadevo v svoje roke in v Goriških brdih se že desetletje trudijo obuditi to imenitno sorto hrušk. Dandanes jih že lahko kupimo v večjih veleblagovnicah ali neposredno pri pridelovalcih, ki jih je mogoče najti na spletu. Za te hruške, ki jih obirajo konec oktobra in v začetku novembra, je značilno, da jih sveže obrane jedo samo najbolj trmasti, saj imajo grobozrnato strukturo, bolj malo okusa in so trde. Svoje čare razvijejo šele z medenjem v hladni shrambi, kjer prezimijo tudi do sredine marca, najslajše pa so pečene, zlasti v krušni peči, kdor ima ta luksuz, ali kuhane v sladki vodi (glej recept).

hruške lisičje hruške pituralke koh ozmika zimika zmika sladica priloga mesnim jedem