Volitve predsednika zdravniške zbornice se danes končujejo. Poleg dosedanjega predsednika Andreja Možine in njegove predhodnice Gordane Živčec Kalan, ki sta kandidirala na zadnjih neuspelih volitvah, so med kandidati tokrat tudi trije »novi«: psihiatrinja in nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, nefrolog Boštjan Kersnič ter specialist splošne medicine Miro Lasbaher. Da bi bile volitve veljavne, bi morala glasovati vsaj polovica članov zbornice z volilno pravico, do včerajšnjega jutra pa jih je glasovalo 45 odstotkov.
Napoved novih zavarovanj zdravnikov
Kandidati tokrat razmišljajo tudi o širših (zakonskih) spremembah v zdravstvu. Miro Lasbaher se je na primer zavzel, da bi bolniki svobodno izbirali izvajalca zdravljenja, zdravstvena blagajna pa bi opravljene storitve plačala po enotnem ceniku za vse javne ali zasebne izvajalce. Boštjan Kersnič napoveduje, da bo spodbujal svobodo zdravniškega poklica, Zdenka Čebašek Travnik pa bi uvedla zdravniškega ombudsmana kot novo obliko pomoči zdravnikom in zobozdravnikom. Živčec-Kalanova izpostavlja varnost dela zdravnikov, na primer pri delovnih obremenitvah, Možina pa se zavzema za poslovno samostojnost bolnišnic in krepitev zasebnega zdravstva.
Spremembe napovedujejo tudi pri varnosti in obravnavi napak v zdravstvu. Čebašek-Travnikova v svojem programu na primer načrtuje bolj odkrito delovanje zbornice na področju varnosti pacientov, Lasbaher se zavzema za novo zakonodajo na področju napak pri zdravljenju, Kersnič omenja odškodninsko zavarovanje članov zbornice. Živčec-Kalanova in Možina bi uvedla nekrivdno zavarovanje zdravnikov (pri nekrivdnih odškodninah bolniku, ki je utrpel škodo, ni treba na sodišču dokazovati, da je posamezni zdravnik ravnal neustrezno).
Kdo bo odločal o specializacijah?
Zdravniki predsednika zbornice letos volijo že drugič. Na majskih volitvah sta kandidirala Možina in Živčec-Kalanova, a je glasovalo premalo zdravnikov. Če tokrat znova ne bi dosegli kvoruma, bo treba po oceni predsednika skupščine zbornice Marka Bitenca sedanja pravila spremeniti. Kakšna bo zdravniška zbornica v prihodnje, pa ne bo odvisno le od bodočega vodstva.
Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti prinaša možnost sistemskega nadzora. Pri tem bi strokovni nadzor, ki ga danes opravljajo zbornice, povezali z upravnim, ki je v rokah ministrstva za zdravje. Odrejalo bi ga ministrstvo. Od sprememb zakonodaje pa bo odvisno tudi, kolikšno vlogo bo zbornica ohranila pri specializacijah. Več vpliva na to, koliko bo katerih strokovnjakov, si želijo vodstva bolnišnic in zdravstvenih domov, kjer so pred leti že odločali o specializacijah.
Bitenc meni, da bi bolnišnično odločanje o specializacijah znova pripeljalo do hudega pomanjkanja zdravnikov v nekaterih strokah. Naklonjen pa je predlogu o sistemskemu nadzoru, ki bi lahko zaobjel tudi organizacijo dela v zdravstvu. »Zbornica je pristojna le za strokovni nadzor članov, torej zdravnikov in zobozdravnikov, nikakor pa ne celih oddelkov in institucij. To je res stvar državnega regulatorja.« Pred zbornico je tudi odločitev o obveznosti članstva. Po Bitenčevi oceni bi bilo najbolje, da zdravniki o tem glasujejo na nekakšnem referendumu, oblasti pa naj njihovo odločitev upoštevajo in po potrebi spremenijo zakonodajo.
