Preiskovalni organi imajo pri brskanju po bančni luknji tudi »tehnične« težave. Preiskovanje denarnih tokov je namreč delno ovirano za leto 2007, ko smo imeli v Sloveniji najvišjo rast kreditiranja gospodarstva. Kje je težava? »V arhivu plačilnih transakcij za leto 2007 za obdobje od januarja do novembra ni popolnih podatkov o plačnikih, končnih prejemnikih plačil in njihovem namenu. Razpolaga se le s podatki o banki plačnika in banki prejemnika plačila ter znesku in datumu. V tem obdobju je namreč bila upravljalec podatkov o izvršenih plačilnih transakcijah nemška Bundesbank,« razkriva viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić.
To potrjujejo tudi na policiji. »O sistemu ob prehodu na evro, ki ga je v letu 2007 upravljala tuja banka, smo seznanjeni. Če bi preiskovalci potrebovali podatke o izvršenih plačilnih transakcijah v letu 2007, bi morali, ker so podatki shranjeni v arhivu tuje države, te podatke pridobiti na podlagi mednarodne pravne pomoči, kar bi preiskavo podaljšalo,« priznavajo v Nacionalnem preiskovalnem uradu.
Minister želi denar za analizo bančnih podatkov
To je še en kamen okoli vratu pri preiskovanju bančne luknje, pri kateri smo, kot je dejal pravosodni minister Goran Klemenčič v intervjuju za sobotni Objektiv, »priča podajanju vročega krompirja med policijo, tožilstvom, sodstvom in politiko«. Minister si želi, da bi ob proračunskih sredstvih za električne paralizatorje in vodne topove ostalo tudi kaj za Nacionalni preiskovalni urad – za programsko opremo za analizo bančnih baz podatkov in elektronske pošte, prek katere so (tudi) potekali dogovori o dodeljevanju nekaterih spornih kreditov.
Ekspanzije kreditov Banka Slovenije ni ustavila, pa čeprav velja, da rast kreditov, ki močno presega rast BDP, ni zdrava. Revizijo ukrepov Banke Slovenije od leta 2003 naprej je sicer leta 2014 na zaprosilo vodstva slovenskega regulatorja bančnega sistema opravil tudi Kaarlo Jännäri, ugledni centralni bankir iz Finske in član posvetovalnega odbora pri enotnem reševalnem mehanizmu drugega stebra bančne unije. Kaj je Jännäri ugotovil, v Banki Slovenije še niso razkrili. V obdobju kreditnega pregrevanja je bil član sveta Banke Slovenije sicer tudi sedanji guverner Boštjan Jazbec.
Kreditna histerija ni razlog za oprostitev
»Banka Slovenije v obdobju kreditne rasti, pa tudi po nastopu svetovne gospodarske krize, nadzora bančnega poslovanja ni izvajala z ustrezno skrbnostjo. Za del višine bančne lunje, ki je nastal zaradi pomanjkljivega nadzora, nosi Banka Slovenije pomemben del odgovornosti,« je svoje ugotovitve med drugim povzel Anže Logar, predsednik parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema.
Kriminalistična policija je doslej sicer zaznala več kot 200 sumov kaznivih dejanj na področju bančništva. Skupna ocenjena škoda zaznanih kaznivih dejanj je znašala 779 milijonov evrov. Policija je v zadnjih treh letih in pol na pristojna državna tožilstva vložila 90 kazenskih ovadb zaradi kriminala v bankah, a doslej, razen v enem primeru Factor banke, ni bil obsojen noben bančnik. »Pri nas se šteje, da osebne odgovornosti bančnikov ali članov kreditnega odbora ni, ker je šlo za nekakšno kreditno histerijo. Povedano drugače: po naši sodni praksi – ki je drugačna od tuje, pa zato ni kakšnega bistvenega razloga – se odgovornost bančnikov pri dajanju spornih kreditov ugotavlja skoraj na isti način, kot da bi bili le navadni podjetniki. Tuja sodna praksa pa od njih zahteva večjo odgovornost, na podoben način kot pri zdravnikih. Tudi zdravnik ne more reči, da ni vedel, kakšen stranski učinek ima neko zdravilo,« je bil v omenjenem intervjuju do pravosodne veje oblasti kritičen minister.
