Le redki so otroci, ki bi ob omembi brstičnega ohrovta zaploskali in po obedu s to zeljo v glavni vlogi zahtevali repete. Ampak približno po dopolnjenem dvaindvajsetem letu, ko brbončice dozorijo, brstični ohrovt nenadoma postane okusen. Gre za eno najmlajših vrst zelja, pred komaj dobrimi stotimi leti so ga namreč vzgojili v okolici Bruslja in zlasti v Angliji in Franciji mu zato pravijo bruseljski ohrovt. Pri nas pa ga poznamo tudi pod starim imenom popčar in ravno zdaj prihaja njegova najboljša sezona, saj je najokusnejši brstični ohrovt tisti, ki na vrtu preživi prvo zmrzal. To je ena redkih vrst zelenjave in živil nasploh, ki je okusnejša, če jo pred pripravo zamrznemo, saj se del škroba v ohrovtu med tem postopkom spremeni v sladkor, kar naredi to bruseljsko zel še posebno okusno. Za pripravo so najboljši majhni, svetlo zeleni brstiči s stisnjenimi listi, ki ne smejo imeti rumenih madežev. Ti bi pomenili, da je brstič star, takšen pa bo med kuhanjem oddajal neprijeten vonj po žveplu in okus bo grenak. Kuhamo ga na hitro in v odkriti posodi, saj se sicer koncentracija žveplovih plinov poveča in se širi neprijeten vonj.