Z izkupički od prodaje ponarejenega blaga se v veliki meri financirajo teroristične organizacije in razne kriminalne združbe. Tega dejstva se premalo zavedajo številni Slovenci, ki pogostokrat posegajo po nakupih piratskega blaga, v zadnjem času čedalje več po internetu.
Opozorila EU o ponarejenem blagu
EU zaradi ponarejenega blaga na leto izgubi kar 83 milijard evrov in 790.000 delovnih mest, je pred dnevi opozoril Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), predvsem zaradi bližajočih se praznikov, ko na milijone Evropejcev obdaruje svoje bližnje. Vrsta študij, ki jih je naredil urad, kaže, da na leto več kot 48 milijard evrov oziroma 7,4 odstotka celotne prodaje izgubi devet sektorjev. Ti so kozmetika in izdelki za osebno nego, oblačila in obutev, športna oprema, igrače in igre, nakit in ure, torbice, posneta glasba, žganje in vino ter farmacevtski proizvodi. Dodatnih 35 milijard se v EU izgubi zaradi posrednih učinkov piratstva, saj proizvajalci blagovnih znamk, ki se ponarejajo, kupujejo manj blaga in storitev pri svojih dobaviteljih. Pri davkih pa države EU zaradi piratskega blaga izgubijo 14,3 milijarde evrov.
S hitro širitvijo kitajskega spletnega trgovca Alibaba je problem ponaredkov postal posebno pereč. Kot je v intervjuju za Dnevnik letos poleti povedal Igor Akrapovič, lastnik in predsednik uprave v svetu uglednega proizvajalca izpušnih sistemov Akrapovič, je lastnik Alibabe nedavno celo izjavil, da se ni treba razburjati zaradi ponaredkov, saj so nekateri od njih celo boljši od originalov.
Po pojasnilih Finančne uprave RS (Furs) največ ponarejenega blaga prihaja v Slovenijo iz Kitajske in Hongkonga, namenjeno pa je domačim potrošnikom. Gre predvsem za poštne pošiljke, ki so rezultat nakupov na spletu. Del blaga pa je namenjen v druge države EU in države, nastale iz nekdanje Jugoslavije.
Za zadržanje blaga zadošča že sum, da gre za ponaredke
Na Fursu, v okviru katerega deluje tudi carina, največ ponaredkov odkrijejo pri trženjskih blagovnih znamkah Nike, Adidas, All Star, Michael Kors in raznih parfumih (Dolce & Gabanna, Lancome, Christian Dior). Uslužbenci Fursa preverjajo le tiste pošiljke, ki prihajajo iz tretjih držav, in sicer na podlagi analize tveganja, pregleda dokumentacije in fizičnega pregleda blaga. Ali gre za ponarejeno blago, ne ugotavljajo, saj Furs ni pristojen, niti usposobljen za ugotavljanje obstoja kršitve pravic intelektualne lastnine.
Za zadržanje blaga zadošča le sum, da bi se z blagom v pošiljki lahko kršile pravice intelektualne lastnine. V primeru suma, da so v posamezni pošiljki ponarejeni izdelki, ki utegnejo kratiti določeno pravico intelektualne lastnine, na primer blagovno znamko, model, patent, geografsko označbo porekla, avtorsko in njej sorodno pravico, lahko cariniki začasno zadržijo blago. V takšnem primeru obvestijo nosilca pravice in uvoznika blaga. Slednjega pozovejo, da se izjasni o naravi blaga. Če se strinja z uničenjem, se blago uniči pod carinskim nadzorom na odgovornost nosilca pravice. Če pa uničenju nasprotuje, mora nosilec pravic v sodnem postopku dokazati, da so bile njegove pravice kršene. Stroške uničenja blaga nosi oseba, ki je v sodnem postopku dokazano kršila pravice intelektualne lastnine. Če se prejemnik oziroma uvoznik blaga strinja z uničenjem, se to uniči po tako imenovanem skrajšanem postopku, stroške pa nosi imetnik pravice intelektualne lastnine, na primer nosilec blagovne znamke.
