»Me je kar pošteno stisnilo v glavi, ko mi je Klemen Bauer predal kot sedmi, zadaj za mano pa so predali tudi poskočni Nemci in cela vrsta močnih reprezentanc. Tisti trenutek kar nisem vedel, kako bi se odzval,« je 20-letni Mitja Drinovec opisal zanj najbolj stresni in tudi zanimiv trenutek nedeljske moške štafetne tekme, v kateri so mladi Gorjan Miha Dolžan, izkušeni Bauer in edini iz srednje generacije Rok Tršan kljub odsotnosti najmočnejšega stebra reprezentance Jakova Faka dolgo sledili ritmu velikih reprezentanc in tako držali v napetosti več kot 2000-glavo pisano mednarodno publiko v eni najatraktivnejših in prestižnih biatlonskih disciplin.

Drinovec v smučini sicer še ni bil kos izkušenim mačkom, a skupaj je edina zdrava četverica slovenskih članov z 12. mestom dokazala, da ostajajo na biatlonskem zemljevidu in s tem tudi po tekmovalni plati upravičijo gostovanje biatlonske karavane v Sloveniji. Bauer se je kasneje v bližini baznega tabora ob zabojnikih skupaj s kolegi tako navdušeno veselil dosežka, kot bi šlo za prelomni dogodek. V pokljuški idili, soncu, nizkih temperaturah in brez vetra so bili slovenski lovci celo drugi najnatančnejši strelci poleg ostrostrelcev Bolgarov. S tem so nadoknadili šibke točke v smučini. Glede na šibko bazo so to dosežki blizu optimalnim sposobnostim.

Vse oči so uprte v 30-letnega Ihanca. Značilnost biatlonske kariere Klemena Bauerja je predvsem to, da le enkrat na sezono na tekmah v sezoni uspe ujeti odlično streljanje in tek, sicer ne bi štel zgolj enajst uvrstitev med deseterico. Po slabem sobotnem dnevu, ko ga je lomil na strelišču kar s šestimi zgrešenimi od 20 tarč in zapravljenim 12. mestom po petkovem sprintu, ko je končal kot 41., je v nedeljo stoječe in ponosno prenesel vlogo prvega moža. V svoji predaji je celo dosegel drugi čas za Francozom Quentinom Lillon Mailletom, ki je Francoze dvignil na čelo kolone do končne zmage. Izkušeni svetlolasec je bil hitrejši tudi od legende Oleja Einarja Bjoerndalna. Dovžan in Tršan sta dosegla 12. čas predaje, Drinovec 18. »Brez Jakova je 12. mesto naše štafete poseben dosežek. Danes tudi ni bilo vremenske loterije, v kateri smo enkrat tudi že brez Jakova bili visoko. Poleg tega je Drinovec novinec v tej zgoščeni konkurenci, Dolžan tudi nima prav veliko več nastopov, zato je to spodbudno. S svojim nastopom sem zadovoljen. Bal sem se utrujenosti, a očitno sem v dobri formi, tudi zdravnica Nada Kozjek pravi tako. Stoje sem z malo jeze zaradi sobotne tekme naredil lepo ničlo in v zadnjem krogu me je to kar poneslo, še posebej zaradi te čudovite publike,« je bil navdušen Klemen Bauer, ki z veliko optimizma odhaja na češko prizorišče svetovnega pokala v Nove mesto.

Končno, po 51 posamičnih zmagah se je Pokljuka vtisnila v spominu po zmagah tudi najboljšemu biatloncu sedanje dobe Martinu Fourcadu. Francoz je na Rudnem polju rutinirano nanizal zmagi številka 52 in 53 ter v nedeljo še s štafeto. »Neverjetno, da sem tako dolgo čakal na zmago na Pokljuki. To je zadnje veliko prizorišče, kjer mi do petka še ni uspelo, zdaj pa trikrat zapored. To so posebni dnevi zame,« je bil navdušen Martin Fourcad, zvezdnik biatlona številka ena v vseh pogledih. Nad Pokljuko so bili navdušeni mnogi, tudi okoli 8000 gledalcev, ki so v treh dneh obiskali visokogorsko planoto. Žal prihodnjo sezono na Rudnem polju, ki je večini udeležencev z Bledom in Bohinjem med ljubšimi prizorišči v sezoni, organizatorji pa dobivajo dobre ocene od IBU, ne bo tekem svetovnega pokala. Organizatorji že pripravljajo teren, da bi nova kandidatura za izvedbo svetovnega prvenstva za leti 2022/23 ohranila slovensko prizorišče med tradicionalnimi gostitelji.