Nocojšnja premiera Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos ustvarja gledališče, ki se nanaša na kultne filmske vsebine ali jih komentira, temelji na tekstu Človeški faktor (Human error), ki ga je na željo in po naročilu režiserja Matjaža Pograjca napisal irski dramatik in igralec Bush Moukarzel.
Gre za mlajšega, gledališko zelo aktivnega avtorja, saj je umetniški vodja skupine Dead Centre iz Dublina, za katero hkrati piše besedila in igra. V dramskih tekstih ga zanimata življenje in delo velikih avtorjev, kakršni so Proust, Joyce ali Čehov, zaslovel pa je s tekstom Lippy, napisanim po resnični zgodbi o štirih sorodnicah, ki so se skupaj izstradale do smrti.
Film, na katerega se predstava, ki bo drevi krstno uprizorjena, nanaša, a tokrat gotovo ni osrednja referenca, saj ga kolofon omenja zgolj mimogrede, je Fargo bratov Cohen – njegov scenarij naj bi bil prav tako napisan po resničnih dogodkih.
Izkušnja letenja in letalske nesreče
Sklepamo, tokrat so v gledališču namreč precej skrivnostni o podrobnostih predstave, da bolj kot v zgodbi predstava filmu sledi v posebnem tipu vedrine in prizemljenega humorja, ki pospremi precej bizarne ali tragične dogodke, v čemer blesti Fargo. Režiser in dramatik sta kot temo izbrala situacijo letenja oziroma letalske nesreče, saj sta v podobnosti med letenjem in gledanjem predstave v gledališču našla potrebno dramatično komponento, ki lahko neposredno, prek izkušnje nagovori gledalca.
Tako kot potnik na letalu si tudi kot gledalec v gledališču postavljen v »utesnjen prostor; v začasni skupnosti sediš skupaj s tujci; udeležuješ se privilegirane dejavnosti, ampak takšne, ki jo dosti ljudi pogosto doživlja kot dolgčas; nimaš mobilnega telefona; nimaš nadzora nad tem, kaj se bo zgodilo; in seveda imaš potrebo po tem, da bi šel na stranišče, pa se počutiš ujetega«, strne podobnosti Moukarzel.
Obeta se nekaj katastrofičnega
Izvirni tekst bo v prevodu Barbare Skubic podlaga za uprizoritev, svoja besedila pa bodo prispevali tudi v igri zasedeni člani ansambla. Obeta se torej nekaj katastrofičnega, igra o smrti, ki pa bo to temo obravnavala duhovito, nemara v posebni maniri situacijskega in črnega humorja bratov Cohen. Posadka bo preizkušala reakcije občinstva v posebnih, skrajnih okoliščinah.
Kako točno se bo teh vrtoglavih situacij lotil režiser Pograjc, lahko sklepamo iz njegove afinitete do fizičnega teatra, ki jo goji že vse od betontančevskih dni, nazadnje pa nam jo je demonstriral na primeru Pavle nad prepadom in Rokovi modrini: brez rezerve in vratolomno. Po opisanem lahko pričakujemo nekaj podobnega detektivki, razbiranje podatkov iz črne skrinjice, veliko vživljanja, retrospekcijo, rekonstrukcijo zgodbe prek flashbackov (kar je naracija, zelo značilna za filmski medij). »Novinarska konferenca«, ki je pred premiero (konceptualno?) izostala, bo menda sledila premieri. V vsakem primeru so zasilni izhodi v gledališču nekoliko bolj prijazni do uporabnikov kot tisti v letalih.
