Eden izmed temeljnih pogojev, da se lahko tujec (iz tretjih držav, torej ne iz EU) zaposli v Sloveniji, je, da za ponujeno prosto delovno mesto v evidenci zavoda za zaposlovanje ni ustreznih domačih kandidatov. Čeprav bi glede na skoraj 100.000 registriranih brezposelnih in dejstva, da se lahko brez delovnih dovoljenj zaposlijo tudi Slovaki, Poljaki, Bolgari, Romuni in drugi državljani nekdanjega vzhodnega bloka, pričakovali, da delavcev iz tretjih držav ne more biti prav veliko, je resnica povsem drugačna.
Samo v prvih devetih mesecih letos se je v Sloveniji na novo redno zaposlilo 8881 tujcev, kar je dobrih 3000 več kot v celem lanskem letu, ko je dovoljenje za delo dobilo 5731 državljanov tretjih držav, in trikrat več kot leta 2013. Statistika zavoda za zaposlovanje kaže, da so med letos na novo zaposlenimi v veliki večini državljani nekdanje Jugoslavije, pri čemer jih skoraj polovica prihaja iz BiH. Sledijo Srbi in Hrvati, ki so sicer v EU, a zanje do 30. junija velja prehodno obdobje, v katerem potrebujejo dovoljenje za zaposlitev.
Med omenjenimi tujci izrazito prevladujejo moški, teh je kar 96 odstotkov. Več kot tretjina je starih med 30 in 39 let, večina (skoraj 60 odstotkov) pa jih ima zgolj osnovnošolsko izobrazbo. Največ jih dobi delo v dejavnostih prometa in skladiščenja ter v gradbeništvu, sledijo predelovalne dejavnosti in tako imenovane druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor sodijo čiščenje, varovanje, pakiranje…
Delodajalci ostajajo pri balkanskem vzorcu
Miha Šepec iz zavodove službe za zaposlovanje tujcev meni, da je to povsem razumljivo. »Domači delavci se v teh dejavnostih zaradi težkih delovnih pogojev, kamor sodijo delo na terenu in številne nadure, delo za konec tedna in nizke, praviloma minimalne plače, nočejo zaposlovati,« pravi. Statistika to še kako potrjuje. Medtem ko znaša povprečna neto plača v Sloveniji dobrih 1000 evrov neto, prejme povprečni gradbinec 815 evrov, zaposleni v cestnem tovornem prometu, v skladiščenju in v gostinstvu pa le okoli 735 evrov.
»Tak je na žalost naš poslovni model,« pravi Goran Lukić iz Svetovalnice za migrante. »Čeprav je naraščanje števila tujcev seveda tudi posledica ugodnejših gospodarskih gibanj, ostaja dejstvo, da želijo delodajalci imeti delavce takoj in čim bolj poceni. Kje jih je lažje dobiti kot med tujci, na katere je že a priori »nalepljena« nizka cena dela in veliko število delovnih ur?« je ogorčen Lukić.
Janez Malačič, strokovnjak za migracije z ljubljanske ekonomske fakultete, ugotavlja, da se vzorci zaposlovanja tujcev vse od osamosvojitve niso bistveno spremenili. »Gospodarstvo ni nikoli naredilo preskoka, da bi povečalo število bolje izobraženih. Osnovni razlog je verjetno v slovenski strukturi gospodarstva, ki je v primerjavi z zahodnimi državami precej nerazvito, delno pa je za to kriva tudi rigidna delovna zakonodaja.«
Podatki zavoda za zaposlovanje sicer kažejo, da ima trenutno veljavno dovoljenje za delo 19.931 državljanov tretjih držav, a koliko jih dejansko dela v Sloveniji, ne ve pravzaprav nihče. Delovnega dovoljenja namreč ne potrebujejo vsi tisti, ki so dobili dovoljenje za stalno prebivanje, po drugi strani pa številne izmed njih slovenski delodajalci napotujejo na delo v tujino, največ v Nemčijo, Avstrijo in Italijo.
Neugodna demografija zahteva več migrantov
Ministrstvo za delo v Beli knjigi opozarja, da bodo delavci iz tujine za Slovenijo v prihodnjih letih postali vitalnega pomena. Neugodne demografske projekcije, ki kažejo, da se bo število starejših oseb vse hitreje povečevalo, in nizka rodnost sta namreč povzročila zniževanje deleža delovno sposobnega prebivalstva.
Po projekciji EUROPOP 2013 naj bi bilo delovno sposobnih v prihodnjih desetih letih vsako leto v povprečju 10.000 manj, do leta 2060 pa naj bi se njihovo število zmanjšalo za skoraj 280.000. Tega primanjkljaja po sedanjih projekcijah delovne migracije ne bodo mogle nadoknaditi.
Po tem, ko se je v Slovenijo od leta 1993 pa do leta 2006 vsako leto priselilo približno 2500 oseb več, kot se jih je odselilo, v letih od 2007 do 2009 pa celo 15.000 letno, so neto migracije z nastopom gospodarske krize močno upadle – v naslednjih treh letih se je priseljevalo samo še po okoli 700 oseb letno več, kot se jih je odseljevalo. Zadnje Eurostatove projekcije predvidevajo, da bodo neto migracije znašale od 4000 do 6000 prebivalcev letno, kar pa je glede na trende zadnjih let, ki med drugim vključujejo tudi onemogočanje prihoda ekonomskih migrantov iz drugih celin, tudi po oceni ministrstva za delo precej vprašljivo.
Malačič opozarja, da tudi ob povečanju števila migrantov ne bi dosegli veliko, če bomo še naprej uvažali zgolj nizko izobraženo delovno silo. »Robotizacija in tehnološki razvoj zahtevata izobražene delavce,« poudarja Malačič.
