Evropska komisija predlaga, da bi se po 15. marcu 2017 Grčija ponovno vključila v dublinski sistem Evropske unije. To bi pomenilo, da bi lahko druge države članice začele ponovno vračati prosilce za azil v Grčijo, če bi ugotovile, da so nekoč tam že bili registrirani. Gre za nenavaden predlog, saj komisija v isti sapi opozarja, da grški azilni sistem še vedno ne deluje, kot bi moral. Predlog je nenavaden tudi zato, ker so se evropske države zavezale, da bodo sprejemale prosilce iz Grčije, ki »bremena« ne zmore. Slovenija je denimo letos iz Grčije sprejela 101 begunca.
Vračanje ustavljeno leta 2011
Vračanje prosilcev v Grčijo (po dublinskem sistemu, ki opredeljuje, katera država je odgovorna za obravnavo prošenj za azil) že od leta 2011 ni dovoljeno. Tedaj sta namreč Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije v dveh odmevnih sodbah ugotovili, da so pravice prosilcev v Grčiji kršene. Čakajo jih nevzdržne razmere, pomanjkanje nastanitev, preganjanje neonacističnih skupin, izključenost iz izobraževalnega sistema. Vse to je med drugim razlog za to, da migranti oziroma begunci ne ostanejo v Grčiji, temveč nadaljujejo pot na zahod.
Grčija je zaradi geografske lege pod velikim migracijskim pritiskom, a med voditelji EU prevladuje mnenje, da bi država morala narediti več za ustrezno nastanitev prosilcev in procesiranje prošenj. Zagotoviti bi jim morala pravno pomoč in poskrbeti za mladoletne migrante brez spremstva staršev, so prepričani.
Grčija nasprotno zatrjuje, da jo je v migracijski krizi Unija pustila na cedilu, a v komisiji so prepričani, da je pomoči, ki jo od drugih članic prejema Grčija, dovolj. »EU je v Grčijo napotila skupno 860 strokovnjakov. Od tega je 205 strokovnjakov za azilne postopke,« so v četrtek pojasnili na komisiji. Vendar ta številka ni velika, saj je v Grčiji trenutno približno 60.000 prosilcev za azil, ki še čakajo na obravnavo. »Grčiji smo dodelili tudi več kot milijardo evrov finančne pomoči za urejanje begunske krize,« so dodali v Bruslju. »Tako je Grčija največja prejemnica sredstev iz evropskih skladov za notranje zadeve.« Poročila nevladnih organizacij sicer že vse od zaprtja balkanskega koridorja in uveljavitve sporazuma med EU in Turčijo, ki je predvidel obravnavo novih prosilcev za azil v Grčiji, opozarjajo, da migranti tam ne morejo dobiti niti termina za oddajo prošnje, kaj šele, da bi se kdo z njihovimi prošnjami ukvarjal vsebinsko. Večina omenjenih strokovnjakov je v Grčijo napotenih, da bi varovali meje in preprečevali nove prihode.
Tistih, ki so na zahodu žeod prej, ne bodo vračali
Komisija pa je poudarila, da vračanje ne bo avtomatično, temveč da se bodo morale države, ki bi prosilce za azil poslale nazaj v Grčijo, prej prepričati, ali bodo prosilci tam ustrezno nastanjeni in oskrbljeni. Poleg tega naj ne bi vračali ranljivih migrantov, zlasti ne mladoletnikov brez spremstva.
Vračati naj bi smeli tudi zgolj tiste, ki bodo iz Grčije v druge članice EU prispeli po marcu 2017, ne pa tudi tistih, ki so čez Grčijo v EU potovali pred tem (denimo v času balkanskega koridorja). Prav tako naj bi bila komisija posebej pozorna na morebitno ponovno povečanje števila prihodov iz Turčije (če bi dogovor s Turčijo o zadrževanju migrantov propadel). »Grčije ne želimo nesorazmerno obremeniti,« so sporočili iz Bruslja.
Grška vlada se na priporočila Bruslja še ni odzvala. Strokovnjakinja Združenih narodov za begunce Fotini Rantsiou pa je v grškem časopisu Kathimerini opozorila, da bi morala Grčija za begunce storiti več. »Boljša koordinacija in sodelovanje bi naredila čudeže,« je zapisala. »Navsezadnje je beguncev in migrantov v Grčiji zgolj 60.000 (za primerjavo: v državah na obrobju EU jih je več milijonov, op. p.) in tukajšnjih razmer sploh ne bi smeli imenovati kriza,« je opozorila na pomembnost interpretiranja številk v globalni perspektivi.
