(Pre)hitra vožnja. Ko beseda nanese na agresivno in objestno obnašanje v prometu, je ta zagotovo prva, ki nam pride na misel. A čeprav je te še vedno preveč, ni edina, skozi katero se kaže objestno obnašanje (pre)velikega števila voznikov na naših cestah; načinov in primerov objestne vožnje je namreč precej več. »Neupoštevanje pravil o prednosti, različne vrste prehitevanj, na primer kolone, ki je nastala zaradi gostega prometa ali kadar vozišče ni prosto v dolžini, pri kateri bi lahko voznik varno prehitel, pa prehitevanje po desni strani na avtocesti, vožnja na prekratki varnostni razdalji, sunkovito speljevanje, zanašanje vozila, vožnja po zadnjem kolesu z motornim kolesom, nepravilna razvrščanja pred križišči, neupoštevanje svetlobnih prometnih znakov…« nam je le nekatere, s katerimi imajo tudi policisti precej opraviti, pomagal našteti Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije.

Ko jih takole preletimo, pa pri tem še niti niso našteti vsi, lahko hitro pridemo do ugotovitve, da smo večini primerov objestne vožnje priče vsak dan. Še več, brez vsaj nekaj aktov agresivnih in objestnih potez posameznih voznikov ne mine že krajša vožnja, kaj šele ves dan za volanom. Posledice pa so seveda lahko tudi tragične, pri čemer je najhuje to, da bi se dalo vsemu skupaj z le malo odgovornosti in zdrave pameti povsem izogniti.

Vsak kršilec še ni kriminalec

Da je v Sloveniji in tudi drugod objesten in agresiven način vožnje prepogost, ugotavljajo in priznavajo tudi pri Agenciji za varnost prometa (AVP), pri kateri pravijo, da takšno vedenje največkrat motivirajo nestrpnost, jeza, sovražnost in/ali poskus prihraniti čas. »Spomniti moramo na ugotovitev, da so kršitve prometnih pravil tesno povezane s socialno neprilagojenostjo zunaj ceste, da ljudje vozijo tako, kot živijo. To seveda ne pomeni, da je vsak kršilec predpisov že kriminalec, je pa med njimi več oseb, ki imajo kazenske zapise. Gre predvsem za mlajše voznike, s starostjo pa tako vedenje upada. O agresivnem vedenju sklepamo iz načina vožnje, pri kateri pa ni vedno očiten agresiven namen, saj lahko voznik izsiljuje tudi iz drugih razlogov, na primer nepozornosti in nenamerno,« pravijo v AVP, pri kateri sta nam na vprašanja odgovorila dr. Marko Polič, član Sveta AVP, in Tina Bizjak, ki pravita tudi, da na agresivno vedenje opozarjajo rezultati številnih anket, saj ga anketirani navajajo kot enega pomembnih dejavnikov nevarnosti v prometu.

Pri čemer spet pridemo do že večkrat omenjenega paradoksa, ki ga je razkrila ena od omenjenih anket – ta je namreč pokazala, da imamo slovenski vozniki o sebi večinoma, v zelo visokih odstotkih, zelo dobro mnenje, saj se imamo za izredno prijazne, skorajda vsem odstopamo prednost in podobno, po drugi strani pa druge voznike, spet z zelo visokim odstotkom, ocenjujemo za precej bolj nekulturne. Kar se že po osnovni logiki seveda ne izide.

Premalo policistov in opreme

Bistveno preveč nepotrebne agresivne in objestne vožnje je torej dejstvo, zato je treba predvsem napeti vse sile, da bi je bilo manj. To pa je precej dolgotrajen in zahteven postopek, saj se sprememba vozniške kulture ne zgodi čez noč. »K razvoju pozitivnih stališč do varnosti v cestnem prometu lahko pripomorejo predvsem dober zgled staršev in javnih oseb, vzgoja v šoli in kakovosten proces usposabljanja za voznika. Prometna kultura pomeni, da se udeleženci v cestnem prometu ravnajo po predpisih, upoštevajo druge udeležence ter so do njih strpni in obzirni. Prijazna prometna kultura, ki se osvoji v otroštvu in mladosti, se tudi ob negativnih vplivih družbenega okolja ne spremeni zlahka. Agencija za varnost prometa prav z organizacijo in izvajanjem preventivnih predavanj in delavnic zato po srednjih šolah ozavešča mlade, še preden postanejo vozniki. Čustveno zrel in pravilno motiviran voznik si bo vedno prizadeval, da bo vožnja varna in kulturna,« poudarjajo pri AVP, kjer rešitve ne vidijo pri višjih kaznih za prekrške, temveč v doslednem uveljavljanju predpisov, v voznikovi zaznavi, da bo kršitev zagotovo opažena in kaznovana.

To pa je seveda že povezano z ustrezno opremljenostjo in delovanjem prometne policije in drugih organov, na kar opozarja tudi inštruktor varne vožnje iz centra Blagomix v Logatcu Samo Rep, ki je prepričan, da prometnih policistov kronično primanjkuje. »Težava pa je tudi v tem, da policija nima ustrezne tehnične opreme oziroma je te absolutno premalo in kršitelji objestneži se tega dobro zavedajo,« pravi Rep.

Pogumneže hitro prizemljijo

Eden od načinov, da se spreobrne voznika, ki je vajen agresivne in objestne vožnje, če se že ne spametuje sam, je obisk treninga varne vožnje. Težava je le v tem, da, kot pravi Rep, na tečaje objestneži s ceste običajno ne prihajajo, saj takšni po navadi mislijo, da znajo vse. »Je pa zato kar veliko tako imenovanih pogumnih tečajnikov vsevedov, za katere imamo seveda na zalogi kar nekaj trikov, ki se jih se poslužujemo in s katerimi spravimo takega pogumneža na kolena. Ob koncu tečaja ga tako zapusti z vedenjem, da ni kos zahtevnim vajam na poligonu in da se s hitrostjo in agresivno vožnjo ne da doseči zahtevanega ter da bi ob podobnem ravnanju na cesti lahko prišlo do katastrofe. Večina udeležencev po končanem treningu vidi, kako zelo je ranljiva, in se precej bolje zaveda posledic napačnega ravnanja. Seveda so ne glede na vse še vedno tudi takšni, ki se jih nasveti varne vožnje ne primejo,« pravi Rep.

Zaradi tega in tudi iz lastnih izkušenj lahko vse skupaj potrdimo, bi bilo zagotovo pametno, da bi se takšnih tečajev udeležilo več voznikov – nemara ne bi bilo napak razmisliti tudi o tem, da bi za kazen ob prekršku zaradi objestne vožnje uvedli tudi obvezen obisk treninga varne vožnje. Navsezadnje ta praktično prikaže, do česa lahko pripelje takšna vožnja, in ne ponudi le besed, ki se pri vsevednežih vse prevečkrat izkažejo za zgolj prazne, ki pač ne zaležejo. Praktični prikaz je že marsikomu pošteno spremenil pogled na obnašanje za volanom, zato ni čudno, da je po Repovih besedah zelo pogosto mnenje udeležencev treninga varne vožnje, da je ta potreben za vsakega voznika, saj le tako spoznajo in se zavejo napak, ki jih počnejo v prometu.