Če za hip pustimo ob strani slabo slovensko statistiko zadnjih dveh let, je dejstvo, da srednjeročno število žrtev v prometu pada. Takšno je stanje v EU, takšno je, z izjemami, ki celotne slike ne spremenijo, po svetu. In čeprav je pri izboljšanju celotne slike vrsta dejavnikov, ki so k temu pripomogli, se neupravičeno zapostavlja vloga, ki so jo pri tem odigrali varnejši avtomobili. Seveda je nemogoče opredeliti, kolikšen delež pri izboljšani varnosti gre na njihov račun, a zagotovo je odstotek visok. Res je, da je bilo treba pri tem proizvajalce večkrat spodbosti, na primer z obvezno uvedbo sistemov ABS ali ESP in še s čim, pa vendar.

Omenjenih sistemov nismo omenili naključno. Minevata namreč dobri dve leti, odkar brez slednjega v EU ne morete kupiti novega avtomobila, prav tako jih bo ravnokar minilo že deset, odkar je obvezen prvi. V tem času, v enem desetletju, je število smrtnih žrtev na cestah EU padlo z dobrih 43.000 na okoli 26.000. Brez kančka dvoma gre to tudi na račun teh in drugih varnostnih pripomočkov, skratka dejstva, da so avtomobili varnejši. Pa čeprav bo na prave učinke obvezne uvedbe sistema ESP treba še počakati, saj je na cestah še vedno ogromno vozil, ki ga nimajo. Ne nazadnje so nekateri izračuni jasni kot beli dan: ESP, ki v trenutku, ko začne vozilo zanašati, prepreči izgubo nadzora nad vozilom, bi namreč po podatkih evropske komisije, če bi ga imeli vsi avtomobili, na evropskih cestah vsako leto preprečil približno 4000 smrtnih žrtev in celo do 100.000 hujših poškodb. Obsežna študija ameriškega inštituta IIHS pa je pokazala, da ESP zmanjšuje možnosti nesreč s smrtnimi žrtvami za 43 odstotkov. Pozor: gre za neodvisne študije ustanov, ki so avtomobilski industriji prej kot kar koli drugega trn v peti. Zato je prav neverjetno, da smo še danes večkrat priča debatam, v katerih razni vsevedi vehementno trdijo, da so ti sistemi povsem odveč. In da je vse skupaj seveda le plod zarote avtomobilske industrije, ki na tak način od kupcev izsesa dodatne evre.

A bolj kot z nerelevantnim mnenjem »pametnjakovičev« se je pametno vprašati: kaj bi morali še uvesti kot obvezno, da bi to imelo učinek na varnost? Pripomočkov je namreč veliko (od opozarjanja pred naleti, menjave pasov in vozil v mrtvem kotu do samodejnih zaviranj) in z njimi marsikateri proizvajalci, to je tudi treba poudariti, dejansko služijo veliko denarja. Pa ne bi smelo biti tako. Za udobje in z njim povezane pripomočke naj se plača, varnost bi morala biti samoumevna. Torej je treba, še preden bodo avtomobili vozili sami, čim prej po poti ABS in ESP pa tudi obveznega merilnika tlaka v pnevmatikah ter kot obvezne uvesti naslednje v seriji varnostnih pripomočkov.