Svet avtomobilov in tehnike je od začetka svet, v katerem prevladujejo moški. Avtomobil se enači z moškostjo, mačizmom, hitrostjo, drznostjo, vse to naj bi bilo »le« domena moških. A pozor, tudi predstavnic nežnejšega spola je v tem svetu veliko in vsaka je na svoj način pustila pečat. Ker se časi spreminjajo in je jasno, da ta svet ni bil ustvarjen le za en spol, ne preseneča, da je tudi v vrhu avtomobilske industrije kar nekaj žensk, ki več kot dobro opravljajo svoje delo. Ne verjamete? Vzemite za primer Lindo Jackson, prvo damo tradicionalne in z bogato zgodovino prežete avtomobilske znamke Citroën.

Kdo je torej Linda Jackson, kako je prišla v avtomobilske vode in se uspela povzpeti v vrh med 100 najbolj vplivnih ljudi v avtomobilski industriji? Danes 57-letna mati dveh pastorkov je tudi skozi osebno tragedijo postala močnejša. Predvsem pa odgovorna oseba za oblikovanje in izdelavo vozil, s katerimi se dnevno po cestah vozi na milijone ljudi. Rodila se je v Coventryju, industrijskem mestu v Angliji, kjer je med drugimi domoval Jaguar, ki ga je med drugo svetovno vojno nemška luftwaffe porušila do tal. Lahko bi rekli, da če si rojen v takem okolju, je pot v avtomobilsko industrijo skoraj logična. Poleti lani je po 30 letih skupnega življenja zaradi raka izgubila moža, uteho pa je našla tudi v delu. Ni si zaman prislužila vzdevka nove francosko-britanske boginje, ki je izpeljanka francoske oznake za znamko DS, s katero Citroën postavlja nova merila.

Pogovora se dobro spominja

Linda Jackson je v svet avtomobilov prišla, kot pravi, po naključju. »Kot najstnica sem videla oglas v lokalnem časopisu, da med počitnicami iščejo pomoč dijakov in študentov. Prijavila sem se, ker sem potrebovala kakšen funt. Sprva je bil to zame nenavaden svet, predvsem za dekle, moje prvo delo pa je bilo spenjanje računov v pisarni. A potem mi je hitro začelo vse skupaj postajati vse bolj všeč, avtomobili so me začeli vedno bolj zanimati, ker sem želela razumeti, kaj vse se skriva za njimi. Od že omenjenega spenjanja računov v računovodstvu do oblikovanja in nazadnje proizvodnje, da o prodaji ne govorim. Očitno sem bila pri delu dovolj dobra, da so to opazili tudi pri Roverju, zato sem šolanje nato nadaljevala nekako v tem smislu, da bi se mogoče lahko nekoč zaposlila v avtomobilski industriji. In sem nato pri Roverju, Jaguarju, MG in vseh njihovih 'izpeljankah' ostala 27 let,« se spominja začetkov. Nato je leta 2005 pristala pri Citroënu, najprej v podružnici v Veliki Britaniji, nato se je preselila v Pariz v centralo kot finančna direktorica, se spet vrnila v Veliko Britanijo kot vodja Citroëna UK in leta 2014 postala to, kar je danes: prva dama znamke.

Še danes se živo spominja pogovora za to delovno mesto: »Sedela sem pred pisarno glavnega direktorja koncerna PSA Carlosa Tavaresa, bilo je v petek zvečer, z menoj je bil glavni šef za človeške vire v podjetju. Bila sem precej živčna. Ko sva vstopila, me je Tavares najprej vprašal, ali rada potujem. Rekla sem, da rada, pri sebi pa sem si mislila, da me bodo poslali na kakšno mesto v Mongolijo ali kam daleč. Ponudil mi je službo in sprejela sem jo v nedeljo. A se takrat nisem zavedala, kaj pomeni biti na takem delovnem mestu, koliko energije bo treba vložiti, koliko odrekanja potegne to za seboj. Zato se danes rada pošalim, da imam svojevrsten način, kako ostati v kondiciji: na dan moram narediti toliko in toliko korakov. In jih, večino po letališču Charlesa de Gaulla v Parizu.«

Biti ženska prinaša prednosti

Več kot polovico svojega časa namreč potuje po državah, kjer prodajajo citroëne, od Brazilije do Kitajske, pri čemer je pogosto v posamezni državi vsega nekaj ur. Na Kitajskem je tako hitro ukinila nekaj tam nepriljubljenih modelov, tudi če je šlo to na račun nižjega tržnega deleža, s podobno strategijo pa se zdaj loteva tudi trgov Latinske Amerike. A recept očitno deluje, saj stavi na konje, ki prinašajo dobiček, tiste pa, ki zavirajo razvoj znamke, enostavno umakne iz prodaje. In ne pozabimo, pod njeno taktirko je Citroën na kolesa in v prodajne salone postavil cactus, novi C3 in C4 picasso. Avtomobile, ki vsak po svoje krojijo cestni vsakdan v marsikateri državi. A če si kdo misli, da je težko biti ženska v tem poslu, mu lahko odgovori zelo enostavno: »Verjamete ali ne, biti ženska prinaša majhne prednosti. Če dobro opravljaš svoje delo, se te vsakdo hitro zapomni. Čeprav vem, da tega ne bi smela govoriti na glas, a tako je, ni nas veliko žensk v tem poslu.« In ostaja prepričana nasprotnica tako popularnih ženskih kvot, na katere se tako rade sklicujejo ženske danes: »Če bi za mojo službo veljale kvote, bi vedno morala delati z mislijo, da sem to mesto dobila le zaradi obveze podjetja, da zapolni določene kvote. Kje je tukaj potem uspešnost, kje je tukaj motivacija. To mora biti odločilno, ne spol.«