Evropska komisija je zaradi škandala z izpuhi pri nemškem koncernu Volkswagen proti sedmim članicam EU (Nemčiji, Veliki Britaniji, Španiji, Češki, Grčiji, Luksemburgu in Litvi) sprožila postopke zaradi kršenja evropske zakonodaje. Državam očita, da niso vzpostavile takšnega sistema sankcij, ki bi proizvajalce vozil odvračal od kršenja pravil glede izpustov, in da proizvajalcev, ki so kršili pravila, niso ustrezno kaznovale. Tako so na primer storili v ZDA, kjer je škandal tudi izbruhnil. Nemčiji in Veliki Britaniji v Bruslju hkrati očitajo, da komisiji nista razkrili vseh informacij iz domačih preiskav o kršitvah glede izpustov, ki jih je komisija zahtevala.
Države članice morajo po evropski zakonodaji pred odobritvijo prodaje vozil na enotnem trgu zagotoviti, da vozila izpolnjujejo vse zahteve. Če proizvajalci kršijo pravila, pa morajo imeti države na voljo učinkovite sankcije. Nemški minister za promet Alexander Dobrindt odgovornost države v tej zadevi v celoti zavrača in poudarja, da bi evropska komisija morala poskrbeti za strožjo zakonodajo glede dizelskih avtomobilskih motorjev. Postopek bi se lahko končal s tožbo na sodišču evropskih skupnosti, države pa bi utegnile plačati kazni.
V ZDA 15 milijard dolarjev kazni
Spomnimo, afera je izbruhnila lansko jesen, ko so v ZDA razkrili, da je VW v nekatere modele vozil z dizelskim motorjem vgrajeval naprave, ki so omogočale prikazovanje nižjih vrednosti izpustov na testih. Po vsem svetu je bilo takšnih okoli 11 milijonov vozil, nekaj tudi v Sloveniji. V ZDA bo VW moral plačati okoli 15 milijard dolarjev kazni, medtem ko so v Evropi države VW pogledale skozi prste. V Nemčiji bi VW utegnil odškodnino izplačati na podlagi tožbe, ki so jo zaradi izgube vrednosti delnice proti koncernu vložili vlagatelji. Okoljevarstveniki in stranka Zelenih v Nemčiji vladi očitajo, da je rezultate preiskave, ki jo je naročila po izbruhu škandala, močno prilagodila željam avtomobilske industrije, ki je eden ključnih delodajalcev v Nemčiji.
