Nuša Sajovic ima že vrh glave starih mesečnih gospodinjskih položnic, ki se kopičijo iz meseca v mesec, a si jih ne upa zavreči, saj ne ve, kakšni so zastaralni roki za plačila posameznih storitev. Zato sprašuje, ali je v času sodobnih komunikacij, ko je praktično vse na internetu in večino terjatev plačujemo s trajniki kar prek bank, sploh še treba hraniti dokazala o plačilu mesečnih obveznosti? »Ali lahko v množici shranjenih dokazil naredimo vsaj vsakoletno inventuro in zavržemo vse več kot leto dni stare položnice za plačilo stanovanjskih stroškov, najemnine, skupnega sklada, elektrike, plina, vode, smeti, telefona, RTV-prispevka, naročnin za časopise, dimnikarskih storitev, vrtca, šolske malice, različnih članarin, dodatnega zdravstvenega zavarovanja, nadomestila za stavbno zemljišče in kar je še takšnih obveznosti? sprašuje bralka, ki jo zanima tudi, kdaj bodo vsaj nekaj vsakomesečnih obveznosti ponudniki združili v eni položnici.
Od enega do pet let
Na Zvezi potrošnikov in v Javnem holdingu Ljubljana so obširno pojasnili, da je treba dokazila vedno hraniti do zastaralnega roka plačil, in to ne glede na to, ali gre za plačilo s položnico ali s trajnikom.
Zastaralne roke plačil določa obligacijski zakonik. Splošni in najdaljši zastaralni rok petih let velja za večino pogodbenih obveznosti, denimo terjatve prodajnih pogodb in pogodb o delu... Krajši triletni zastaralni rok velja za občasne terjatve, kot so obresti in preživnine, ki jih plačujemo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih.
Za večino terjatev, ki jih v gospodinjstvih plačujemo mesečno oziroma za največ tri mesece, pa velja krajši – enoletni zastaralni rok. Ta med drugim tako velja za gospodinjske terjatve za električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage; za RTV-prispevek; terjatve pošte, telegrafa in telefona; naročnino občasnih publikacij; dostop do medmrežja, kabelskih in satelitskih programov in terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš.
A Jasmina Bevc Bahar z Zveze potrošnikov Slovenije ob tem opozarja, da začne teči enoletni zastaralni rok za ta plačila šele po poteku tekočega leta, v katerem je račun zapadel v plačilo. Zastaranje teče neodvisno od tega, da se dobave ali storitve nadaljujejo.
Na Finančni upravi RS so dodali, da v petih letih zastarajo tudi pravice do izterjave davčnih obveznosti. Vendar pa vsako uradno dejanje davčnega organa, ki poskuša izterjati dolg in o tem obvesti dolžnika, ta rok prekine. A tudi davčni organ za izterjavo nima neomejenega časa, saj znaša absolutni zastaralni rok deset let od zapadlosti dolga.
Združena položnica
»Združen masovni obračun storitev javnih podjetij ostaja za Javni holding in povezana javna podjetja izziv prihodnosti,« je odgovorila na drugi del vprašanja bralke Justina Simčič iz holdinga in dodala, da povezana javna podjetja že delajo na postopnem zmanjševanju papirnatega poslovanja. Tako imajo uporabniki pri vseh javnih podjetjih možnost uporabe e-računa, ki jim med drugim omogoča tudi lažje arhiviranje računov.
Kot je še povedala, je možnost združitve računov vseh javnih podjetij povezanih v Javni holding Ljubljana (Snaga, JP Vodovod-Kanalizacija in Energetika Ljubljana) zastala zaradi odločbe informacijske pooblaščenke oziroma zahteve, da morajo vsa podjetja pridobiti pisno soglasje vseh uporabnikov storitev. Ker ima vsako od 60.000 do 70.000 uporabnikov, bodo ta zahteven zalogaj uresničili v daljšem časovnem obdobju, so napovedali. Pri tem pa bodo morali upoštevati tudi socialni vidik skupne položnice, saj bi se znalo zgoditi, da bo bistveno višji skupen znesek marsikomu težko plačati v enem zalogaju.
Različna praksa
In čeprav so praktično povsod na vprašanje, kako dolgo je treba hraniti njihove položnice, odgovorili v skladu z obligacijskim zakonikom, pa so denimo na Telekomu zatrdili, da je treba položnice za njihove storitve »hraniti pet let, kot to predpisuje zakon. Enako velja za plačila prek trajnika.« Na RTV pa strankam, ki prispevek plačujejo s položnicami, svetujejo, da hranijo odrezke 18 mesecev, kar je zanje skrajni rok za izdajo odločbe za plačilo neporavnanih obveznosti. Sicer pa, kot pravijo, stranke o neporavnanih obveznostih sproti obveščajo. Če na računu ni obvestila o neporavnanih obveznostih, teh tudi ni, so še pojasnili.
