Društvo soška fronta je eno najaktivnejših pri ohranjanju spominov na prvo svetovno vojno na Primorskem. Že pred leti so sklenili, da bodo ob stoletnici velikih dogodkov ob Soči na Prevalu nad Solkanom v novogoriški občini generalu in vojaškemu strategu Svetozarju Borojeviću postavili obeležje za vojaške zasluge in slavo, za odpor proti napadalcem ter opravičilo za dolgoletno pozabo in ponižanje.
Uspehi generala na Soči
»Borojević je s svojimi vojaki ustavil prodor kraljeve italijanske vojske v notranjost Slovenije in tako obvaroval to območje pred strahotami, ki jih je povzročila prva svetovna vojna. V enajstih frontah mu je uspelo obdržati frontno linijo na Soči. Če bi fronta padla, bi imeli še več beguncev in pregnanih ljudi z domov,« je povedal Tadej Munih, predsednik Društva soška fronta 1915–1917 in eden tistih, ki so vložili največ prostovoljnih ur za postavitev obeležja.
Munihovim besedam je pritrdil član društva David Erik Pipan in dodal, da je bilo med prvo svetovno vojno od Rombona do Devina 90.000 beguncev, ki so morali zapustiti svoje domove in so odšli k sorodnikom po Sloveniji ali v druge države.
Postavitvi spomenika nasprotuje Jordan Kodermac iz Solkana, predsednik Društva za rekreacijo, kulturo in zgodovino Škabrijel 1917. Pravi, da so proti spomeniku tudi nekateri drugi člani društva, ki želijo iz tega 646 metrov visokega hriba narediti Šmarno goro Goričanov. Prizorišče srditih bojev v prvi svetovni vojni je že danes priljubljena izletniška in rekreacijska točka. Zato si Kodermac prizadeva, da bi na vrhu, kjer sta spominsko obeležje in razgledni stolp, postavili vsaj brunarico z lokalom. Člani rekreacijskega društva pa menijo, da bi bilo to mesto primerno celo za silvestrovanja.
Soška fronta proti gostilni
Ljudje, zbrani okoli Društva soška fronta, nasprotujejo gostinskemu lokalu na Prevalu. Zaradi tega naj bi se po Munihovih besedah vnel spor. Kodermac je svoje nasprotovanje postavitvi spomenika posredoval celo ministru za kulturo, novogoriškemu županu in novinarjem. V njem govori o Borojeviću kot jastrebu avstro-ogrske monarhije, o krivdi monarhije za žrtve, ker je napovedala vojno Srbiji, pa o domnevnih neuspehih generala Borojevića na raznih frontah. Sprašuje se tudi, kaj je bilo kulturnega v tej moriji. »Vse, o čemer piše Kodermac, je natolcevanje in njegovo osebno mišljenje. Mi smo vse prepustili zgodovinarjem. In o tem naj sodijo poklicani. Katera vojna pa je bila kulturna? Spomenik bo stal na Poti miru v Posočju. Tudi muzeji spadajo pod kulturno ministrstvo,« dodaja Munih.
