Onkološki inštitut Ljubljana je bil donedavna edina bolnišnica v državi, kjer izvajajo zdravljenje z obsevanjem. V sektorju za radioterapijo imajo osem obsevalnih naprav, enega od starih aparatov pa so spomladi letos nadomestili z novim, sodobnejšim.
Ker je pacientov, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje, zelo veliko, obsevajo od 7. do 20. ure, pove vodja sektorja doc. dr. Irena Oblak. Na vsakem aparatu obsevajo 45 do 50 bolnikov na dan, kar na koncu dneva na vseh aparatih znese 350 do 400 bolnikov. Vsak ima svoj termin, 15 minut potrebujejo za enostavnejša obsevanja, kompleksnejša obsevanja pa zahtevajo več časa. Na obsevanje morajo bolniki čakati mesec dni, razen ko gre za urgentna stanja in je treba narediti preiskavo takoj.
Obsevajo ob globokem vdihu
Z novim linearnim pospeševalnikom so radioterapevti svoje delo posodobili, saj aparat omogoča tudi kompleksne obsevalne tehnike, kot so intenzitetno modulirano obsevanje (IMRT) oziroma volumetrična ločna terapija (VMAT) in slikovno vodena radioterapija (IGRT). Omogoča tudi izvedbo stereotaktičnega obsevanja ter uporabo tehnike aktivne kontrole dihanja. Te kompleksne tehnike omogočajo natančnejše obsevanje z uporabo višjih doz obsevanja, ki omogočajo učinkovitejše zdravljenje tumorja ali boljšo zaščito sosednjih zdravih tkiv, vse to pa vodi k boljšemu izidu zdravljenja, razlaga Oblakova.
Stereotaktično obsevanje že vrsto let uporabljajo pri možganskih tumorjih in posameznih zasevkih v možganih, aprila letos pa so začeli tudi s stereotaktičnim obsevanjem bolnikov z omejenim pljučnim rakom in bolnic z rakom leve dojke.
Slednje omogoča dodatna oprema novega aparata – sistem za aktivno kontrolo dihanja. Pri tej vrsti obsevanja želijo čim bolj izničiti gibanje obsevalnih struktur zaradi dihanja. Obsevanje zato poteka le v določeni fazi dihalnega cikla, pri čemer bolniki dihajo normalno, ali pa so obsevani le ob globokem vdihu. Ta metoda je pomembna predvsem za bolnice z rakom leve dojke, ker je pod dojko srce.
»Pri globokem vdihu se srce pomakne navzdol in nazaj, stran od dojke, ki je tarča obsevanja. S tem srce dobiva manjšo dozno obremenitev in je manj kasnih zapletov zdravljenja, kar je pomembno, saj imajo te ženske dolgo življenjsko dobo,« razloži Oblakova.
Sistem vsebuje ustni del, po katerem bolnik diha. Povezan je s spirometrom, ta pa z računalnikom, kar omogoča spremljanje bolnikovega dihanja na monitorju. Bolnik dihanje neposredno spremlja na monitorju s pomočjo posebnih očal. Obsevanje s to metodo je tehnično in časovno zahtevnejše ter zahteva aktivno sodelovanje bolnika, ki se mora sodelovanja pri obsevanju predhodno naučiti. V prihodnje bodo to metodo razširili tudi na obsevanje tumorjev na hrbtenici in jetrih.
Na milimeter natančno obsevanje
»Obsevanje je danes na milimeter natančno: novejši obsevalni aparati morajo imeti sistem za slikovno vodeno obsevanje, kjer pred obsevanjem slikamo pozicijo bolnika in to sliko zlijemo s sliko na simulatorju, kjer smo obsevanje načrtovali. Sliki se morata popolnoma zliti, da je postavitev bolnika ustrezna,« pojasni zdravnica.
Bolniki se običajno pripravijo na obsevanje na CT-simulatorju, nato posnamejo še magnetnoresonančni (MRI) posnetek obsevanega območja in slike CT in MRI zlijejo. To omogoči, da laže prepoznajo tumor – tarčo in sosednja zdrava tkiva. Tudi ti postopki omogočajo natančnejše obsevanje, zato je manj neželenih kasnih zapletov obsevanja. Do nedavnega so za načrtovanje radioterapevtskega zdravljenja uporabljali edini MRI aparat na OI, ki je sicer namenjen diagnostičnim preiskavam. Zato je pomembna pridobitev tudi nov magnetnoresonanči simulator, ki so ga pričeli uporabljati v začetku junija letos. Stari MRI-aparat je od septembra dalje na voljo samo za opravljanje diagnostičnih preiskav. Nov aparat je tako starega razbremenil.
Po besedah dr. Oblakove rutinsko že več let uporabljajo MRI-slikanje pri načrtovanju brahiterapevtskih posegov, zadnja leta pa tudi za izbrane bolnike, ki potrebujejo teleradioterapevtska obsevanja. Predvsem so to bolniki z možganskimi tumorji, tumorji nosu, ust in grla in tumorji male medenice, kot so ginekološki tumorji, rak prostate in rak danke. Možnosti uporabe MRI v radioterapiji pa se še širijo.
