Slovenski medvedi pozimi spijo manj časa kot drugi medvedi po svetu. To so ugotovili raziskovalci z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti skupaj s sodelavci iz Zavoda za gozdove Slovenije. Obsežna raziskava o prezimovanju medvedov, v kateri so s pomočjo telemetričnih ovratnic vso zimo spremljali 17 medvedov, je bila objavljena v znanstveni reviji Journal od Zoology.

Odstopata Slovenija in Aljaska

V povprečju so medvedi v brlogu pozimi preživeli 74 dni, samci 57, samice pa 82 dni. Najdlje je bila v brlogu medvedka z Nanosa, ki jame ni zapustila 142 dni, medtem ko so nekateri medvedi svoj zimski dom zapustili že po nekaj dnevih in se pozneje spet vrnili vanj. V primerjavi z drugimi raziskavami v Severni Ameriki in Evraziji slovenske samice v brlogu preživijo 45 odstotkov manj časa, samci pa 56 odstotkov manj časa glede na pričakovanja za našo geografsko širino.

Podobne navade imajo le medvedi na otoku Kodiak na Aljaski, kjer so prišli do podobnih ugotovitev kot v Sloveniji; razlog za to so lososi, do katerih imajo medvedi tam dostop večji del zime. »Naši medvedi ne le, da spijo manj, kot bi pričakovali, ampak se tudi pogosto prebudijo, gredo ven in potem spet nazaj v brlog. Tega v tujini večinoma ni opaziti,« je povedal raziskovalec Miha Krofel z Biotehniške fakultete.  

Da bi  ugotovili, zakaj medvedi pri nas spijo manj časa, so raziskovalci ugotavljali, kaj počnejo, kadar niso v brlogu. Opazili so, da se pogosto zadržujejo na krmiščih, ki so sicer namenjena odvračanju medvedov od naselij in izvajanju odstrela medvedov. Na krmiščih imajo na voljo velike količine koruze, vsako leto na vsakih sto kvadratnih kilometrov razporedijo dvanajst ton in pol koruze.  V zimskem času se na krmiščih obisk medvedov, ki ostanejo budni, v primerjavi z drugimi deli leta poveča za 61 odstotkov.  V državah, kjer medvedov ne krmijo, ti pozimi spijo več časa.

Raziskovalci so s sklepanjem  posredno prišli do enega od razlogov, zakaj je rodnost slovenskih medvedov  tako visoka, kot pravi Krofel, je najvišja znana na svetu za to vrsto. Tuje študije kažejo, da je količina razpoložljive hrane povezana z razmnoževanjem. V Sloveniji medvedi eno tretjino vse hrane dobijo na krmiščih. Pri nas je okrog 500 medvedov, kar ustreza strategiji upravljanja populacije medvedov, a jo morajo  zaradi velike rodnosti vsako leto na tej ravni vzdrževati z odstrelom. Ta cilj bi lahko dosegali tudi drugače.

»Če bi zmanjšali intenziteto krmljenja, a ga ne bi opustili, bi ohranili pozitivne učinke. V tem primeru bi se verjetno zmanjšala reprodukcija in s tem ne bi bilo potrebe po tako velikem odstrelu, ki ima kar nekaj stranskih negativnih učinkov,« je rekel Krofel in dodal, da so v okviru študije predlagali omejitev krmljenja vsaj pozimi. Podobne omejitve na primer veljajo pri krmljenju divjih prašičev.

V trenutnih razmerah Krofel in njegovi sodelavci odstrel podpirajo, kajti če določenega števila medvedov ne bi odstrelili, bi se povečali konflikti z ljudmi.

Brlogi večinoma v kraških jamah

Raziskava je potekala na celotnem območju razširjenosti medveda pri nas, na Notranjskem, Kočevskem, v Trnovskem gozdu in delno v Alpah. Ugotovili so, da medvedi brloge po navadi najdejo na kraškem terenu. Primerov, kot so znani v tujini, na primer v Skandinaviji, da bi si sami skopali jame, pri nas niso našli. Gnezda so si naredili v jamah ali pod skalnimi previsi, en medved pa se je nastanil kar v smrekovem nasadu. Večinoma so si izbrali jame na težko dostopnem  terenu z majhnim vhodom, v povprečju je bil vhod v jamo širok 62 centimetrov.  Te ugotovitve so pomembne predvsem za jamarje in ljudi, ki se radi odpravijo na izlet na območju kraških jam.

»Podatki kažejo, kdaj je verjetno, da bomo srečali medveda v brlogu.  Ugotovili smo, da lahko vsaj nekateri medvedi prezimujejo od druge polovice oktobra do konca aprila.  V tem obdobju odsvetujemo obiskovanje jam, ki bi medvedu lahko služile kot zimski brlog,« pravi Krofl.