V zadnjih dveh tednih je sirska vojska ob ruski podpori prevzela nadzor nad večjim delom Alepa, preostanku mesta pa postavila ultimat, da se preda ali pa ga bodo obravnavali kot leglo terorističnih upornikov in uničili. Po navedbah Združenih narodov naj bi bilo v delu, ki je še v rokah protirežimskih upornikov, okoli sto tisoč civilistov, ki so prepuščeni na milost ali nemilost vojskujočih se strani. ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Kanada in Italija so včeraj pozvale k takojšnjemu premirju v vzhodnem delu Alepa, da bi omogočili dostavo humanitarne pomoči, ter v skupni izjavi poudarile, da se tam dogajajo vojni zločini. Njihov poziv je sledil neuspešnemu poskusu varnostnega sveta Združenih narodov, ki je v začetku tega tedna skušal zagotoviti premirje in dostavo humanitarne pomoči v omenjeno sirsko mesto, ki je bilo svoj čas ne le največje, ampak tudi gospodarsko najpomembnejše v tej bližnjevzhodni državi.
Premirja ne bo
Resolucijo varnostnega sveta ZN sta blokirali stalni članici Rusija in Kitajska, pridružila pa se jima je tudi Venezuela, medtem ko se je med nestalnimi članicami vzdržala Angola. Sirska vlada je predlagano resolucijo že pred tem označila za dokument, ki »daje teroristom možnost, da se ponovno organizirajo in znova zagrešijo zločine«. Ob tem je sporočila, da ni pripravljena sprejeti nobene prekinitve ognja v Alepu, dokler uporniki ne bodo obljubili svojega polnega umika iz mesta. Vladne sile so sicer v začetku tega tedna osvojile še pet novih sosesk v vzhodnem Alepu, med drugim strateško pomembno sosesko Šar, ter po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice zdaj nadzorujejo že več kot 70 odstotkov vzhodnega dela mesta.
Po zadnjih vesteh so zavzele tudi stari del Alepa, tako da so se uporniki pred močnim topniškim ognjem umaknili na jug mesta, kjer naj bi se znašli v brezizhodnem položaju. Po navedbah ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, ki se je mudil na sestanku Nata v Bruslju, je položaj v mestu povsem negotov in tudi ni jasno, ali bodo imeli uporniki sploh možnost, da se predajo, saj so jim režimske sile zagrozile z uničenjem, o tem pa je govoril tudi njegov ruski kolega Sergej Lavrov. »Pogovori o tem, kako umakniti ljudi, da bi rešili Alep, potekajo. Vendar pa za zdaj še ni nobenega nobenega dogovora o tem, kaj se bo zgodilo po tem oziroma kako naj bi se ti ljudje umaknili ali kako naj bi jih zaščitili,« je v Bruslju dejal Kerry, ki se je na to temo sinoči v Hamburgu pogovarjal z ruskim kolegom.
Uporniki stisnjeni v kot
Sirski uporniki v Alepu so medtem pozvali k takojšnjemu petdnevnemu premirju za evakuacijo civilistov in ranjencev, hkrati pa z ničimer nakazali, da so pripravljeni odgovoriti na zahteve Damaska in tudi Rusije po umiku iz mesta. Popoln prevzem nadzora nad Alepom bi predstavljal zmago Bašarja Al Asada in posledično tudi Vladimirja Putina, ki se je neposredno postavil ob bok Al Asadu septembra lani. Sirska vlada se že postavlja z zadnjimi uspehi, njen predstavnik Ali Haidar pa je za Reuters dejal, da »tisti, ki verjamejo v sirsko zmago, vedo, da je morala upornikov na dnu in da se bodo sesuli kot domine«. V uporniških vrstah pa po navedbah poročevalcev trenutno prevladuje občutek, da so prepuščeni samim sebi predvsem zato, ker je v ZDA nekakšno prehodno obdobje ob zamenjavi predsednikov, pri čemer ni jasno, kakšna bo politika Donalda Trumpa do Sirije.
