Gimnastični center na Viču je občina denimo nameravala graditi v partnerstvu z Gimnastično zvezo Slovenije, a je na koncu s svojim denarjem in sredstvi iz bruseljske blagajne plačala celotno investicijo, ker se je gimnastična zveza zaradi finančne stiske umaknila. Zil inženiring je finančno opešal med gradnjo parkirne hiše Kozolec II, zato tudi ta projekt občina zdaj dokončuje kar sama.
Grepu, ki je v javno-zasebnem partnerstvu z občino gradil Stožice, je sicer uspelo dokončati tako nogometni stadion kot športno dvorano. Toda zaradi pomanjkanja denarja je nakupovalno središče pod športnim centrom še danes nedokončano, posledično pa Grep ni mogel izpolniti vseh zavez do občine. Dolguje ji še 400 parkirnih prostorov, šest vhodov v garažo, ogrevalno nogometno igrišče in park okoli športnega kompleksa. Ker je Grep v stečaju, se bo občina morala z drugimi upniki boriti za drobtinice v stečajnem postopku, nedokončane Grepove obveznosti pa bo najverjetneje morala dokončati kar z denarjem iz mestne blagajne.
Eden izmed projektov, pri katerem je občina prav tako stavila na javno-zasebno partnerstvo, je bila gradnja podzemne garažne hiše pod tržnico, ki vključuje tudi ureditev Vodnikovega trga, prenovo Mahrove hiše in gradnjo prizidka k slednji. Zasebni partner naj bi občini zgradil parkirno hišo in uredil Vodnikov trg, v zameno pa bi dobil bližnjo Mahrovo hišo in pravico do gradnje prizidka.
Toda ko je občina leta 2012 dejansko preverjala, kako ta ponudba sploh diši zasebnemu sektorju, je ta jasno pokazal, da ga to javno-zasebno partnerstvo praktično ne zanima. Prijavo sta namreč oddala le Gradis skupina G in Kranjska investicijska družba, a tudi njuno skupno prijavo je občina zavrnila kot neustrezno. Kljub temu jasnemu signalu trga pa so se na mestni upravi šele letos jeseni odločili uradno in dokončno napraviti križ čez javno-zasebno partnerstvo na tržnici.
Ne glede na to, da so na občini potrebovali več kot štiri leta, da so opustili idejo o javno-zasebnem partnerstvu, je bila ta odločitev modra. Projekt, ki ga zaznamujejo neznanke oziroma negotovosti, kakršne pestijo gradnjo parkirne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico, bi bilo nesmiselno dodatno zakomplicirati z novo neznanko – zasebnim partnerjem.
Že za občino samo bo gradnja parkirne hiše pod tržnico prava loterija. Ali bo zaradi arheoloških ostalin frančiškanskega samostana gradnja na tržnici sploh mogoča oziroma v kakšnem obsegu bo mogoča, je namreč še vedno ključna uganka tega projekta. Zanesljiv odgovor na to vprašanje bo občina dobila šele po tem, ko bodo pod streho arheološka izkopavanja na območju tržnice in bodo pristojne institucije ustrezno ocenile pomembnost najdb.
A jasno je, da bi že zmanjšanje obsega parkirne hiše zaradi morebitnih izjemnih arheoloških najdb lahko omajalo ekonomsko upravičenost tega projekta. Zaradi zahtev varuhov kulturne dediščine je občina namreč že morala zmanjšati prvotni tloris parkirne hiše in posledično je bila primorana število parkirnih prostorov oklestiti s 616 na 515. Glede na to, da stroški priprave tega projekta, arheoloških izkopavanj in same gradnje ne bodo nizki (trenutna ocena znaša 31,4 milijona evrov), si občina dodatnih večjih rezov parkirnih prostorov vsekakor ne more privoščiti.
