Referendum o ustavni pravici do zaščite pred revščino

Andraža Terška človek enostavno mora imeti rad. Je edini ustavnik in pravni filozof, ki je dojel in zmogel toliko hrabrosti, da je napisal, da država deluje protiustavno. V ustavi je napisano, da je socialna ustavna demokracija, demokracija politično enakih temeljnih človekovih pravic in svoboščin v funkciji pravne enakopravnosti – tako pojasnjuje Teršek. Sam vedno berem njegove prispevke in verjamem, da že dalj časa daje pobude, da bi se končno kaj premaknilo na tem področju.

Andraž Teršek dobronamerno razmišlja, da bodo pobude padle na plodna tla. Sam je že ugotovil, da strankarske elite, ne glede na desni ali levi predznak, zastopajo svoje lastne pridobitniške interese oziroma interes skupin ali lobijev, ki financirajo njihovo izvolitev. Pravilno je ugotovil, da revnih ne zastopa prav nihče.

Sam sem že večkrat zapisal, da ustavno sodišče v trenutni postavi kot prvo ruši ustavo. Veliko odločitev ustavnih sodnikov poglablja ustavno neenakost. Skoraj v vsaki priložnosti so se postavili na stran kapitala, večkrat so minirali pravno državo. Cela horda tistih, ki so pokradli družbeno premoženje, tudi po zaslugi ustavnih sodnikov, sedaj svobodno hodi, in celo tako daleč je prišlo, da bodo ti deležni celo odškodnin. Če delam pošteno, sem po mnenju ustavnih sodnikov enak tistim, ki kradejo. Tudi najnovejše kadrovske spremembe v ustavnem sodišču ne obetajo nobenih sprememb na boljše.

Kar se tiče pozivov poslancem, je stanje podobno. Zanima me, ali Andraž Teršek pričakuje, da bodo poslanci, ki so podprli Ceto in bodo tudi TTIP, če si bo Donald Trump premislil, kaj mislili na državljane? Nedavno sem prebral, da nas Kanadčani opozarjajo, kako s sprejemom Cete delamo veliko napako. Imajo že bogate izkušnje s sporazumom Nafta. Navedli so, da so v 10 letih izgubili 350.000 delovnih mest in je Kanada zaradi določenih ukrepov v korist ljudi največkrat tožena država. Tožile so jih multinacionalke zaradi izpada dobička. 90 odstotkov kanadskih podjetij je v lasti multinacionalk, večinoma ameriških. Poslanci so bili o tem pravočasno obveščeni, a so kljub vsemu mirno blagoslovili ta sporazum. Na tak način so poslanci našega in evropskega parlamenta državljanom podpisali smrtno obsodbo.

Državljani imamo samo še eno možnost prisiliti parlament, da ne ratificira tako škodljivega sporazuma. Te priložnosti ne smemo zamuditi, tudi za ceno padca vlade in razpada EU.

Tudi na predsednika države ne moremo računati. Če odštejem njegovo mačistično perfidno klovnovstvo, sodeluje pri kvazispravnih slovesnostih, ki odvračajo pozornost ljudi od hujših problemov. Na razne funkcije delegira ljudi, ki nimajo moralnih kvalifikacij, in se ne meni za opozorila.

Ravno danes sem prebral kritiko računskega sodišča, da ministrstva, ki dodeljujejo razne subvencije, zelo slabo spremljajo izvajanje pogodbenih obveznosti. To je načrtna kraja, saj »našim moramo zaupati in jih ne bomo kontrolirali«.

Menim, da sprememb v smer večanja enakosti na miren način ne moremo pričakovati. Potrebna je akcija civilne iniciative, ki bo izsilila take spremembe. Ki bo zahtevala tak referendum. Ki ne bo spraševala ustavnega sodišča o ustavnosti, saj glede na pretekla dejanja vemo, kako bo presodilo. A brez spremembe volilnega sistema, ki bi omejila vpliv političnih strank in z njimi povezanih lobijev, ne bo šlo.

Zdravko Petrič Kostanjevica na Krki

Preberite zadnje članke