Vrednost neposrednih naložb v Sloveniji v zadnjem času ponovno raste. K temu v veliki meri prispevajo privatizacije družb v državni lasti, kot so Žito, Fotona, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Helios… Po poročanju Bloomberga je po približno treh letih, odkar ga je prevzela avstrijska družba Ring International, lastnica Heliosa postala japonska družba Kansai Paint, ki se uvršča med deseterico največjih svetovnih proizvajalcev premazov. Za domžalsko družbo je po izboljšanju poslovanja odštela 572 milijonov evrov, kar je približno štirikrat več, kot je zanjo plačal Ring International.
Profesor s fakultete za družbene vede (FDV) Marjan Svetličič je pojasnil, da je Slovenija majhna država, zato je že manjši skok naložb opazen. »Pogosto je zaradi neznanja prevladalo mnenje, da so tujci praviloma slabši vlagatelji od domačih, vendar izkušnje kažejo, da v Sloveniji niso zavozili prevzetih podjetij. Počasi dozoreva spoznanje, da je treba sodelovati s tujim kapitalom, politiki pa so ugotovili, da so tuja vlaganja koristen dejavnik pospeševanja gospodarske rasti,« je povedal Svetličič. Po njegovem mnenju se včasih dela prevelika razlika med vrstami tujih naložb: tistimi na novo (greenfield investicije) in akvizicijami. »Če družba posluje slabo, po prevzemu tujcev pa se njeno poslovanje izboljša, je akvizicija zagotovo koristna,« je prepričan Svetličič.
Neposredne naložbe v Sloveniji naraščajo od leta 2013. Po podatkih Banke Slovenije je stanje neposrednih tujih naložb konec lanskega leta znašalo 11,6 milijarde evrov, kar je bilo 13,4 odstotka oziroma 1,36 milijarde evrov več kot leto pred tem. V zadnjem letu se je vrednost naložb še naprej občutno zviševala: od lanskega do letošnjega septembra so tuja podjetja v Sloveniji vložila dodatnih 1,4 milijarde evrov. Od leta 1994 do 2015 je sicer povprečna letna stopnja rasti neposrednih tujih naložb znašala 12,4 odstotka.
Kljub zgledni rasti tujih investicij v zadnjem času je Slovenija po deležu tujih naložb v bruto družbenem proizvodu, ki je lani znašal okoli 30 odstotkov, med vsemi državami EU uvrščena na zadnji del lestvice; pred njo so vse nove članice EU.
Kot so pojasnili na državni agenciji Spirit, ki se med drugim ukvarja s pospeševanjem tujih naložb, vsako leto pa s Centrom za mednarodne odnose pri FDV opravi raziskavo med tujimi vlagatelji, so največje ovire za tujce obremenitev dela z davki in prispevki, stroški in neustrezna usposobljenost delovne sile, obdavčitev dobičkov in dohodka, plačilna nedisciplina, neučinkovit sodni sistem, težave pri odpuščanju zaposlenih, zapletenost davčnih postopkov in splošen odnos do tujih vlagateljev. Pri nakupu stavbnih zemljišč in objektov so večje ovire od razpoložljivosti primernih zemljišč oziroma objektov pridobivanje dovoljenj in stroški komunalnih priključkov ter cena zemljišč. »Spodbudno pa je dejstvo, da je v raziskavi približno tretjina sodelujočih podjetij s tujim kapitalom izrazila namero za širitev poslovanja v Sloveniji, v primerjavi s prejšnjimi obdobji pa je bil višji tudi odstotek podjetij, ki menijo, da se položaj Slovenije kot lokacije za tuje investicije izboljšuje,« so povedali na Spiritu.
Postopkovno preveč togi
Po prepričanju profesorja s Fakultete za družbene vede (FDV) Marjana Svetličiča bi se bilo treba v času hitrega razvoja hitro odzivati. »Toda po drugi strani so administrativne ovire še vedno velike. Čeprav imamo vzpostavljen sistem 'vse na enem mestu', morajo vlagatelji še vedno pridobivati različna dovoljenja na več ministrstvih,« je dejal Svetličič. Dodal je, da Hrvati, na primer, dosti bolj strateško razmišljajo. Če se jim kakšna stvar zdi perspektivna, hitro najdejo pot za njeno uresničitev, medtem ko smo v Sloveniji v podobnih primerih postopkovno preveč togi.
Po Svetličičevem mnenju bi se morala država bolj osredotočiti na obstoječe vlagatelje, da bi ostajali v Sloveniji in povečevali raven svojih naložb. »Že prisotni vlagatelji so najboljša reklama za potencialne vlagatelje,« je dodal.
Podobnega mnenja je tudi profesor s FDV Matija Rojec, ki je velik del svojega strokovnega dela namenil preučevanju tujih naložb. »Dosti lažje je prepričati nekoga, ki je v Sloveniji zadovoljen, kot pa nekoga na novo. Podatki tudi kažejo, da velik del novih naložb realizirajo tisti tujci, ki so že prisotni v Sloveniji,« je povedal Rojec. Takšen primer je naložba japonskega proizvajalca industrijskih robotov, družbe Yaskawa Electric Corporation, ki je s proizvodnjo že prisotna v Sloveniji, zdaj pa načrtuje novo 25-milijonsko naložbo in zaposlitev 200 delavcev.
