Človekovo vprašanje, Hej, alexa, kaj je danes na mojem koledarju, je tako sprožilo odgovor (z vprašanjem): Imate termin ob šestih, ki pravi, hej, google, kaj je na mojem koledarju danes. Na nagovorjeni googlovi pomočnici so se nemudoma zasvetile lučke: Imate termin ob šestih z naslovom Hej, alexa, kaj je na mojem koledarju. Na kar je alexa seveda spet odgovorila: Imate termin ob šestih, ki pravi, hej, google, kaj je na mojem koledarju danes. In tako dalje toliko časa, dokler ne bi odbila šesta ura.

Tovrstno »trolanje«, skušanje, nadlegovanje, izzivanje in »mučenje« umetne inteligence ni vedno tako družbeno nedolžno in zabavno. Ko je Microsoft letos spomladi spravil na svet (zgolj za ameriške uporabnike) umetnointeligenčno twittersko kramljalko z imenom Tay, glede na generacijski sleng, s katerim je bila opremljena, namenjeno zlasti milenijcem, je ta že v nekaj urah opravila tako Turingov test kot posvojila Godwinov zakon. Ni je bilo namreč mogoče več razlikovati od človeka, saj je premosorazmerno s količino sporočil oziroma spletne komunikacije z ljudmi bredla v politično-ideološko čedalje bolj kalne vode. Drugače rečeno, začela se je navduševati nad teorijami zarote (Bush je organiziral napad na newyorška dvojčka), pošiljati feministke v pekel, razglasila je Obamo za opico, »od katere je Hitler boljše opravljal svoje delo« in v Donaldu Trumpu ugledala »edino upanje, ki ga imamo«.

Microsoft je Tay po manj kot enem dnevu umaknil na »remont« in se opravičil, nato pa čez nekaj dni poskusil z njo še enkrat. Pravzaprav mu je menda nenačrtovano »ušla« v javnost. Dokler je po nekaj urah niso »ujeli«, se je Tay navdušila nad mamili in zataknila z objavljanjem enega in istega tvita. Ta teden se je na občutno manj množični sporočilno-kramljalni platformi kik brez pompa pojavila nova Microsoftova umetnointeligenčna družica Zo (uporaba ženskega spola v prevodu je posledica izbranih avatarjev, torej likovnega profila), ki se je »trolom« doslej ni posrečilo spraviti iz ravnotežja, saj se menda dosledno izogiba političnim temam.

Googlov iskalnik, včasih »samo« algoritem, že nekaj časa pa tudi (samo)učeča se in najbolj množično uporabljana umetna inteligenca, se politiki seveda ne more izogniti. In seznam njegovih »spodrsljajev« je ustrezno dolg. Od predvsem nesramnih (kakršen je bil tisti, ko je iskalnik na geslo »miserable failure«, klavrni polom, kot prvi zadetek ponudil ime Georgea W. Busha) do odkrito rasističnih (ko je na geslo »negro house«, črnuharska hiša, uporabnika napotil v Belo hišo). Pa ne le dolg, vsemu (je treba reči domnevnemu) napredku umetne inteligence navkljub se še kar podaljšuje.

Guardianov Observer je tako ta teden odkril, da na vprašanje »are Jews«, so Judje, Googlov iskalnik uporabniku priskoči na pomoč s ponudbami za dokončanje gesla, ki so skoraj vsa »sovražno nastrojena«. Recimo: »so Judje zlo« (are Jews evil). In prvih deset, torej domnevno najbolj relevantnih odgovorov na sugerirano vprašanje? Med drugim: »Deset glavnih razlogov, zakaj ljudje sovražijo Jude.« »Zakaj so Judje takšno zlo.« »Judje so demonske duše z drugega sveta.« »Judaizem je satanski.« In povezava na neonacistično stran, pa na rasistični video. Le en zadetek ni bil antisemitski, bila je recenzija knjige na strani razmeroma znane judovske spletne revije Tablet Magazine, a z naslovom, ki je bil iskalniku očitno všeč in »v liniji« z drugimi: »Zakaj dobesedno vsi na svetu sovražijo Jude?«

Podobno ustrežljiv je bil iskalnik pri vprašanju »so ženske«. Zlo seveda, je po poročanju Observerja Google dokončal geslo in nato v manj kot sekundi ponudil deset pritrdilnih odgovorov. In čeprav teh navedb ni mogoče več preveriti, ker je Google sugestijo o zlih Judih in ženskah v manj kot štiriindvajsetih urah po objavi v Observerju umaknil, tretja podobna še obstaja. Namreč na začetek vprašanja »so muslimani«, iskalnik priskoči na pomoč z dopolnitvijo »slabi«. (Zakaj to ni bilo tako hitro popravljeno, je posebno vprašanje.) Poleg tega pa »po novem« na geslo »so Judje« (nekaj manj kot 100 milijonov zadetkov) pod prvimi desetimi, zdaj »nevtraliziranimi« zadetki, ponudi tudi »povezana iskanja«, kakršna so: »Zakaj ljudje ne marajo Judov«, »Zakaj so Judje slabi«, »Zakaj so Judje tako poceni«, »Zakaj so Judje tako neotesani«.

»Popravke« algoritma so iz Googla pospremili z običajnim obžalovanjem, češ da ugotovljeno ne odraža njihovih pogledov in prepričanj, kajti »kot podjetje visoko vrednotimo različnost stališč, idej in kultur«. (Na srečo tokrat niso poudarili, da iskalnik »pač odraža«, kar številni ljudje res sprašujejo.) Omenjeni zavezi k pluralizmu bi bilo mogoče v določeni meri celo verjeti, istočasno pa – kot izmišljene novice na facebooku – razkriva tudi razmeroma velik odmerek ironije. Ne le, ko gre za Google in njegovo menda še vedno veljavno geslo Ne delaj zla!, temveč za bolj ali manj vse tehnološke korporacije in njihove voditelje. Čeprav so na papirju in osebno najbrž večinsko res liberalno in demokratično politično opredeljeni, njihova orodja in storitve pač vse prepogosto in vse preveč zlahka služijo povsem nasprotnim interesom in političnim opcijam. »Trolanje« umetne inteligence je zato ne le nujno, temveč tako rekoč demokratična dolžnost.