Ampak v naših krajih se rado kaj sfiži ali izpridi, tako po kakšnih 400 ali 500 letih ustaljenega imena čičerki danes marsikdo pravi čičerika. Strokovnjaki za besede pravijo, da se je to zgodilo zaradi množičnega zmotnega občutka, da gre za narečno besedo, ki ji do pravilne, bolj gosposke izgovarjave manjka en i. Tako kot delavski »fabrki« manjka en i do lepega knjižnega izraza fabrika. Ampak pustimo to, če se je že ime začelo fižiti, naj se nam vsaj ne priskuti. Le omeniti je še treba, da za čičerko obstaja tudi staro ime cizara.
V bronasti dobi so čičerko gojili na območju današnje Italije in Grčije, pravili so ji erébinthos. Zanesljivi viri pričajo, da so jo jedli kot osnovno živilo, namesto kruha in krompirja, ki ga takrat seveda še niso poznali. Tudi Rimljani so jo pozneje uporabljali na različne načine, ohranjeni so celo stari recepti rimskega gurmana Apiciusa. Karel Veliki jo v knjigi Capitulare de villis imenuje cicer italicus kot vrtnino, ki jo pridelujejo na vsaki kraljevi posesti. Angleški botanik in zdravnik Nicolas Culpeper v svojih zapisih iz 15. stoletja trdi, da je čičerka bolj hranljiva in povzroča manj vetrov kot fižol. To si gotovo velja zapomniti, kakor tudi njegove ugotovitve, da čičerka »pospešuje izločanje semena pri moških in mleka pri ženskah, pospešuje menstruacijo ter izločanje seča in pomaga pri odpravi ledvičnih kamnov«. V kriznih časih utegne priti prav tudi vedenje, da je pražena čičerka izvrsten nadomestek za kavo. To je mogoče prebrati v nekih nemških zapiskih iz leta 1793, dejstvo pa je tudi, da so jo v času prve svetovne vojne prav za ta namen gojili v nekaterih predelih Nemčije.
Čičerko poleg vegetarijancev, ki z njo zaradi obilice hranljivih snovi nadomeščajo meso, cenijo v Indiji in jugovzhodni Aziji, od koder naj bi tudi izvirala, saj tam še danes pomeni tradicionalno osnovno hrano. Najbolj znani jedi iz čičerke (na fotografiji levo) na svetu sta prav gotovo namaz humus (na fotografiji v sredini) in falafel, ocvrte kroglice iz mlete čičerike, sezama in zelišč (na fotografiji desno), kar je tudi pri nas precej priljubljena brezmesna in zelo hranljiva orientalska jed. Ta dobro tekne tudi tistim, ki sicer prisegajo na slovensko mesno klasiko, saj nima izrazitega okusa, ki bi bil Slovencu zoprn. Morda pa si s čičerko, ki je poleg vsega precej poceni in jo že kuhano in vloženo v slanici ponujajo v prav vsaki trgovini, privoščite manjši prednovoletni post, nekakšen mesopust pred tradicionalno napornimi prazniki.
Čičerka z gobami in krompirjem
Potrebujemo: 20 dag suhe čičerke, 20 dag jurčkov, 40 dag šampinjonov, 2 krompirja, strok česna, vejico rožmarina, peteršilj, oljčno olje, morsko sol, poper.
Priprava: Čičerko namakamo dvanajst ur, odlijemo vodo in prilijemo svežo, nato jo skuhamo. Solimo na koncu. Krompir narežemo na kocke, gobe na četrtine. Na malo olja popražimo nasekljan rožmarin in strt česen, dodamo narezane gobe. Popražimo in dodamo krompir. Zalijemo z malo vode, v kateri smo kuhali čičerko, in kuhamo 10 minut. Dodamo čičerko s polovico vode in kuhamo še 10 minut. Začinimo in postrežemo.
Piščanec s čičerko v solati
Potrebujemo: 600 g piščančjega fileja, sol, oljčno olje, beli poper. Za solato še 400 g čičerke, 300 g rdeče paprike, 150 g motovilca, 4 žlice oljčnega olja, 2 žlici limonovega soka, 1 žlico gorčice, morsko sol, beli poper.
Priprava: Čičerko namakamo dvanajst ur, odlijemo vodo in prilijemo svežo, nato jo skuhamo. Solimo na koncu. Piščančji file oprhamo pod tekočo hladno vodo, obrišemo in narežemo na trakove ali manjše kocke. Začinimo jih s soljo in sveže mletim poprom ter spečemo na malo oljčnega olja. Zmešamo limonov sok in sol, da se ta stopi. Dodamo gorčico in sveže mlet poper, nazadnje vmešamo še oljčno olje. V skledi zmešamo čičerko, papriko in solatni preliv. Nazadnje dodamo opran motovilec ter nežno premešamo. Solatno nadevamo na velike krožnike, na vrh pa položimo pečene kose mesa in postrežemo.
Čičerka s koromačem v solatiPotrebujemo 250 g čičerke, 1 koromač, 2 rdeči čebuli, 1 žlico limonovega soka, 6 žlic oljčnega olja, 2 žlici kisa, morsko sol, zdrobljen čili ali poper, 3 vejice peteršilja. Čičerko oprhamo pod tekočo toplo vodo in namakamo čez noč. Odcedimo jo, potem pa jo pristavimo v 1,5 litra hladne vode. Ko zavre, pokrito počasi kuhamo 90 minut, nato odcedimo in ohladimo. Koromač očistimo, narežemo na tanke rezine in za 5 minut stresemo v krop. Čebulo narežemo na tanke lističe. Blanširan koromač odcedimo in za nekaj minut potopimo v ledeno mrzlo vodo. V skodelici gladko razmešamo limonov sok, kis in sol, med mešanjem prilijemo oljčno olje. V skledi zmešamo čičerko, odcejen koromač, narezano čebulo, solatni preliv, sesekljan peteršilj in sveže mlet črni poper. Pri sobni temperaturi mariniramo vsaj pol ure, nato postrežemo kot hladno predjed.Čičerka s papriko v solatiPotrebujemo 500 g čičerke, 1 rdečo čebulo, 1 zeleno papriko, 1 rdečo papriko, morsko sol. Za preliv še 1,5 dl ekstra deviškega oljčnega olja, 5 žlic limonovega soka, 1 žličko soli, zdrobljen čili ali črni poper v zrnu, 3 stroke česna, pol skodelice sesekljanega peteršilja. Čičerko namakamo čez noč, jo odcedimo, prelijemo z vodo in počasi kuhamo približno 90 minut, da se zmehča. Papriki razsemenimo in zrežemo na drobne kocke. Kuhano čičerko odcedimo in stresemo v skledo, primešamo papriko ter sesekljana čebulo in peteršilj. Za preliv na kuhinjski deski stremo olupljen česen in ščep soli. Stresemo v skodelico, dodamo limonov sok, sol in poper ali čili ter premešamo. Med mešanjem postopoma prilijemo olje. S tem prelijemo preostale sestavine, dobro zmešamo, pokrijemo in za vsaj eno uro postavimo v hladilnik.
