Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je bila ob včerajšnjem podpisu sporazuma s Fidesom, ki zdravnikom prinaša nagrade za dodatne obremenitve, redkobesedna. »Vesela sem, da smo sporazum podpisali, da bomo lahko nadaljevali pogajanja za aneks h kolektivni pogodbi. O sporazumu je bilo že veliko povedanega, prvenstveno pa je namenjen skrajševanju čakalnih dob ter nagrajevanju dodatnega, uspešnega in učinkovitega dela. To je to,« je dejala. Veliko dvorano ministrstva za zdravje, kjer so se v času stavke z zdravniki tudi pogajali, je ministrica zapustila, še preden je svoje razmišljanje o sporazumu dokončal predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.
Komu gledati pod prste
Vladnim pogajalcem ne bodo postavljali časovnih ultimatov, napoveduje Kuštrin. Nekateri roki so zaradi zapletov pri vladnem odločanju o sporazumu že tako ali tako mimo, je spomnil. Ocenil je še, da so bila sindikalna in politična nasprotovanja »posledica razlik v pogledu, kam morata ta država in slovensko zdravstvo«. »Fides je vedno zagovarjal delavnost, pridnost, poštenost, merljivost dela. Sporazum je eden prvih korakov, ki nas bo popeljal tja, kamor bi radi prišli,« je dejal Kuštrin.
Gledanje pod prste zdravnikom vključno z razpravljanjem o njihovih plačah ga ne moti, je dodal, bi bilo pa po njegovem prav, da javnost pod prste gleda tudi drugim poklicnim skupinam v javnem sektorju. »En meter mora veljati za vse.«
O pacientih bolj malo
Čeprav je vsebina sporazuma med vlado in Fidesom zdaj znana, pa so pod vprašajem nekatere njegove posledice. Kot smo že poročali, sporazum znižuje mejo obremenjenosti, pri kateri lahko začnejo zdravniki v osnovnem zdravstvu odklanjati dodatne paciente. Ginekologi lahko to danes storijo, ko za desetino presežejo povprečje obremenjenosti na svojem območju. Kot kaže seznam preventivnega programa Zora, to možnost mnogi ginekologi tudi uporabijo. Po novem bi lahko opredeljevanje dodatnih pacientk zavrnili že ob doseganju državnega povprečja obremenjenosti. Do konca leta naj bi te določbe glede na sporazum sicer še dodatno preverili.
So na ministrstvu za zdravje razmislili, kaj bo sprememba prinesla pacientkam, ki imajo že danes ponekod hude težave pri izbiranju ginekologa? Za zdaj izpostavljajo le krivičnost sedanje ureditve do ginekologov. »S tega vidika je rešitev, kot je določena v podpisanem sporazumu s Fidesom, za enakomerno obremenjenost izvajalcev pravičnejša,« so ocenili.
Znižane meje, pri katerih lahko ginekologi ustavijo opredeljevanje dodatnih pacientk v svojih ambulantah, se obetajo že s prihajajočim letom. Zaposlitve dodatnih ginekologov, ki bi povečale njihovo dostopnost, so nasprotno še v zraku. Koliko zaposlitev se obeta v letu 2017, nam na ministrstvu niso povedali. Pojasnili so, da bodo rešitve v nacionalni strategiji za osnovno zdravstvo do leta 2025, ki jo še pripravljajo.
Stavka razgalila šibke točke zdravstva
Dnevnik
PODATKI
Kaj se bo spremenilo?
PREMALO ZDRAVNIKOV
Število zdravnikov se počasi povečuje.
Po zadnjih ocenah bi lahko evropsko povprečje ujeli nekje do leta 2025.
Za zdaj nagrajevanje zdravnikov za
večje obremenitve. Že naslednje leto
bo nižji prag obremenjenosti, pri
katerem lahko začnejo zdravniki odklanjati dodatne paciente.
Ob omejitvi dela na 40 ur na teden so množično odpadale operacije in pregledi. Po podatkih ministrstva za zdravje manjka okoli 1000 zdravnikov, da bi v Sloveniji ujeli evropsko povprečje.
PREMALO DENARJA
Ob sedanjih prilivih v zdravstveno blagajno je zelo malo manevrskega prostora za dodatna zdravljenja, dodatno zaposlovanje in finančne posledice dogovora z zdravniki (v drugem koraku pa še z drugimi zaposlenimi, ki imajo podobne zahteve).
Odvisno od reforme, ki jo mora Milojka Kolar Celarc še predstaviti. Za zdaj je napovedano razbremenjevanje zdravstvene blagajne (državni odkup njenih terjatev, večja vloga državnega proračuna).
ČAKALNE DOBE
Prvega novembra je predolgo čakalo več kot 41.000 bolnikov (po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer pa ne spremljajo vseh čakalnih dob). V bolnišnicah so napovedali dodatno podaljševanje vrst zaradi stavke. Posledice še niso izmerjene.
Dohodki zdravnikov bodo odvisni od tega, koliko so prispevali k skrajševanju čakalnih dob. Kriteriji tega nagrajevanja še niso dorečeni. V zdravstveni blagajni so za dodatna zdravljenja v letu 2017 odmerili 11 milijonov evrov, pri čemer bi za zdravljenje bolnikov, ki tudi uradno čakajo predolgo, potrebovali vsaj še 16 milijonov evrov več. Koliko dodatnih zdravljenj bo bolnikom na voljo v letu 2017, ni jasno.
KRHKI ODDELKI
Delovanje oddelkov, kjer je zaposlena le peščica ljudi: hude težave ob stavki, že tako takšne oddelke zamaje vsak odhod zaposlenega ali daljša bolniška. Ponekod so tudi povsem odvisni od dela zaposlenih iz drugih bolnišnic.
Zdravniki za delo v drugih javnih bolnišnicah, kjer manjka zaposlenih njihove stroke, ne bodo več potrebovali soglasja svojega matičnega delodajalca. Organizacijskih sprememb, ki bi zmanjšale sedanjo razdrobljenost zdravstva, pa oblasti niso omenjale med kratkoročnimi načrti.
