Pomanjkljivo delovanje gospodarskega ministrstva, navsezadnje tudi drugih ministrstev, je bilo mogoče zaznati v različnih okoliščinah. Začnimo pri nižjih zneskih. Slovenski podjetniški sklad, nad delovanjem katerega bdi ministrstvo za gospodarstvo, je financiral nekaj deset podjetij, ki danes ne obstajajo več. Za zavarovanje pri prejetju sredstev sta zadostovali že dve bianko menici, ki sta v kasnejših stečajih financiranih podjetij postali le ničvreden papir. Da se je za državna sredstva lahko potegoval vsak, kažejo primeri, ko je subvencije prejelo podjetje, ki je imelo v letu, ko so bile te odobrene, negativni kapital ali pa je poslovalo v rdečih številkah.

Propadlim podjetniškim projektom v vrednosti nekaj sto tisočakov so sorodno nasedle neposredne tuje naložbe, ki jih je sofinancirala državna agencija Spirit oziroma predhodnica Japti. Že luknjičasta zakonodaja je predstavljala dober teren za zlorabe. Če je v slovenskem podjetju kakšen tujec pridobil desetinski lastniški delež, se je to že štelo, da je tuji vlagatelj, takšno podjetje pa je lahko kandidiralo za večmilijonska nepovratna sredstva. Podrobnosti ni preverjal nihče. (Pre)številni projekti so propadli zaradi poslovne narave, z nekaterimi pa so se ukvarjali tudi kriminalisti. Spiritu, nad delom katerega prav tako bdijo na gospodarskem ministrstvu, poleg financiranja tujih vlagateljev ni šlo vedno dobro od rok niti na raznih javnih razpisih nižjih vrednosti.

Obstajajo pa tudi nasedle naložbe, subvencionirane z desetimi in več milijoni evrov iz evropskih sredstev, ki so jih zlahka odobravali na gospodarskem ministrstvu. Prav izbira projektov predstavlja drugo, poglavitno plat pri kasneje izgubljenih sredstvih.

Nepovratne izgube subvencij bi država marsikdaj lahko preprečila že ob začetku projektov, če bi nekatere od njih uslužbenci ministrstev prepoznali kot neperspektivne ali neuresničljive, njihovo financiranje pa zavrnili. Državni uslužbenci, ki dobivajo plačo iz proračunskih sredstev, bi morali nenehno dvomiti o izpolnjevanju ciljev. Doslej so se premalo zavedali pomena evropskih milijard za nacionalno ekonomijo. Dozdajšnji dosežki niso ravno visoki. Če smo iz pretekle finančne perspektive za razne turistične projekte namenili 145 milijonov evrov, s tem pa ustvarili 930 delovnih mest, smo za ustvarjeno delovno mesto veliko plačali.

Zaradi črpanja sredstev iz nove evropske perspektive so pred državo veliki projekti. Poleg prave izbire naložb bo ena ključnih nalog poostriti nadzor nad danimi sredstvi. Poglavitna bo poostrena kontrola na terenu, na kar je letos opozorilo tudi računsko sodišče. Številne projekte so v preteklosti nadzorovali iz pisarn, čemur se strokovno reče administrativni nadzor. Prav to pa je verjetno prispevalo h krepitvi nepravilnosti na spolzkem področju nepovratnih sredstev.