Kot je dejal Renzi, je njegov poskus, da bi Italijo naredil sodobnejšo, učinkovitejšo, državni sitem pa cenejši in racionalnejši, propadel. Šestdeset odstotkov volilcev je reforme zavrnilo. V tolažbo mu je lahko, da se je s tisoč dnevi vladavine uvrstil med nekaj redkih premierjev, ki so vodili vlado tako dolgo, čeprav se mu je uspelo približati le na eno tretjino vladavine Silvia Berlusconija. Renzi je poskušal poseči v pravice dežel in nekoliko bolj centralizirati oblast, kar so zavrnili tako na bogatem severu kot na revnejšem jugu. A tudi njegova skoraj triletna vladavina ni dala obljubljenih in pričakovanih rezultatov – gospodarstvo in finance se opotekajo, nezaposlenost med mladimi je takšna kot pred leti, težko uveljavljena reforma trga dela ne daje pravih rezultatov.
Sestanek Renzija s predsednikom italijanske republike Mattarello je trajal eno uro. Po njem je Mattarella moral preučiti možnosti, ki so mu na voljo kot predsedniku države. Kot kaže, sta z Renzijem blizu zelo kratkotrajne rešitve: da vodi vlado zgolj, dokler v parlamentu ne potrdijo proračuna, kar bi se po nekaterih ocenah lahko zgodilo konec tega tedna.
Druga možnost je, in ta naj bi bila najbolj realna in optimalna, da nekoga izmed ministrov sedanje vlade zaprosi, da vodi neke vrste tehnično vlado do volitev pomladi 2018. Kot možna kandidata se omenjata finančni minister Pier Carlo Padoan, ki je zaradi razmer doma odpovedal pot v Bruselj na zasedanje evroskupine, in predsednik senata Pietro Grasso.
Tretja možnost je čimprejšnji razpis izrednih predčasnih volitev. Za takšno možnost analitiki pravijo, da prav tako ni ravno optimalna, saj da bi država ostala paralizirana v občutljivem trenutku.
Opoziciji se mudi
Bi pa čim prej šli na volitve dve največji opozicijski stranki – Severna liga in Gibanje petih zvezd komika Beppa Grilla. Vodja desne Severne lige Matteo Salvini je pozval k takojšnjim volitvam rekoč: »Na volitve smo pripravljeni v katerem koli trenutku, kar najhitreje, ne glede na volilni zakon.« Dodal je, da si Italija v tem trenutku ne more privoščiti razprave o novem volilnem zakonu.
Tudi vodja populističnega Gibanja petih zvezd je zahteval takojšnje volitve. »Italijani morajo kar najhitreje na volišča, najhitreje bo z obstoječim zakonom, Italicumom,« je dejal Grillo. V skladu z lani sprejetim novim volilnim zakonom, poimenovanim Italicum, bi stranka, ki bi na volitvah članov poslanske zbornice dobila več kot 40 odstotkov glasov v prvem krogu, dobila avtomatično 54 odstotkov vseh sedežev oziroma večinski bonus v primeru zmage v drugem krogu. To bi Grillu glede na priljubljenost ustrezalo.
Renzi je pred referendumom obljubljal, da bo v primeru sprejetja ustavnih reform ta zakon omilil, tako da ena stranka ne bi mogla dobiti večine v parlamentu, ne da bi dobila pomemben delež na volitvah. A zdaj to nekaj časa ne bo mogoče in populistična stranka Gibanje petih zvezd, ki zagovarja »neposredno demokracijo« od spodaj navzgor, svoje poslance pa centralistično dirigira (17 odstotkov jih je prestopilo k drugim strankam) in nasprotuje tradicionalnem esteblišmentu, se poskuša s tem zakonom okoristiti, hkrati pa ujeti populistični val, ki je zajel evropsko in svetovno politiko.
