Predsedniška kandidatka zelenih Jill Stein je v soboto sporočila, da si njeni volilci ne morejo privoščiti milijonskega dolarskega plačila takse, ki bi ga za obravnavo morebitnega ponovnega preštevanje glasov v Pensilvaniji določilo tamkajšnje sodišče. Novo strategijo preverjanja volilnega rezultata v treh zveznih državah, kjer je Donald Trump premagal Hillary Clinton skupaj za okoli 80.000 glasov, naj bi Steinova objavila danes kar pred Trumpovo stolpnico v New Yorku. Verjetno bo skušala ponovno štetje glasov doseči na zveznem sodišču. Kandidatka zelenih seveda nima možnosti, da bi spremenila svoj volilni rezultat, vsa njena aktivnost je brez kakega resnega dokaza usmerjena k temu, da poleg glasovanja v Pensilvaniji preverijo delovanje strojne volilne opreme in ročno štetje še v Wisconsinu in Michiganu. V vseh treh državah so opazili določena statistična odstopanja med okrožji z različnim sistemom štetja glasov, pri katerih pa nihče ne upa trditi, da bi lahko šlo za volilno prevaro, ampak se bolj nagibajo k ugotovitvi, da tudi za okrožja velja podobno kot za zvezne države, da so pač nekatera bolj republikansko, druga pa bolj demokratsko obarvana.
Teden dni do končnega rezultata
Zvezni zakon zahteva, da so vsa povolilna opravila opravljena v 35 dneh od volitev, kar pomeni do 13. decembra. Omenjene tri države so Trumpu prinesle 46 elektorskih glasov, izgubiti pa bi moral prav vse, da bi bila zmagovalka volitev Clintonova, kar je praktično nemogoče. V Wisconsinu, kjer je Trump zmagal z le 22.177 glasovi prednosti, so sicer ponovno preštevanje že začeli, zvezno sodišče pa je zavrnilo zahtevo njegovih privržencev, da ga ustavi, kar pa ni dokončna sodna odločitev. Tudi v Michiganu, kjer je bila po glasovanju 4.799.284 volilcev razlika pičlih 10.704 glasov v Trumpovo korist, skuša njegova ekipa preprečiti novo preštevanje, ki pa bi se lahko začelo ta teden.
Če v Pensilvaniji preštevanja ne bo, je vse manevriranje Steinove, ki ga je štab Clintonove po krajšem premisleku podprl, zgolj še eno od vrste nasprotij, ki so ZDA pretresala v volilnem procesu, ki pa bodo morda okrepila razmislek, da bi po dveh stoletjih sistem vendar veljalo prenoviti. Zelenim je sicer uspelo v preteklih dneh zbrati okoli sedem milijonov dolarjev, po grobi oceni pa bi jih ponovljeno preštevanje stalo blizu deset milijonov, z visokimi sodnimi taksami pa bi to vsoto krepko presegli. Steinova je zato zahtevo pensilvanskega sodnika po plačilu milijona dolarjev označila za »sramotno in nesprejemljivo oviro demokratični udeležbi« volilcev ter dodala, da očitno ni v interesu sodišča, da sliši njihove skrbi glede poštenosti volitev. V Pensilvaniji sicer velja, da avtomatično ponovno preštejejo glasove, če je razlika med kandidatoma manj kot pol odstotka, Trump pa je tam premagal Clintonovo za 0,81 odstotka.
Bojne sekire še niso zakopane
Hillary Clinton se v zvezi s tem povolilnim prerivanjem ni oglasila, bojnih sekir pa niso zakopali politični strategi obeh predsedniških kandidatov. Na tradicionalnem povolilnem srečanju, tokrat v Bostonu, so jih še naprej brusili, pri čemer so demokrati opozarjali, da je večina Američanov vendarle volila Clintonovo, ter krivdo za njen poraz še naprej pripisovali direktorju FBI Jamesu Comeyju in preiskavi elektronske pošte Clintonove ter medijem, ki so Trumpu zastonj odmerjali ogromno prostora. Da je slednje mojstrsko izkoristil, so priznali tudi republikanski strategi.
