Ne zgodi se pogosto, da dirkač postane svetovni prvak, glasno proslavlja in se en dan kasneje odloči, da ima vsega dovolj. A to se je zgodilo in vsaj zaradi te odločitve bo šel Nemec Nico Rosberg v zgodovino formule 1. Kajti sam naslov pravzaprav v takem krutem dirkaškem svetu ne pomeni veliko. Veliko je bilo svetovnih prvakov, ki so hitro utonili v pozabo, saj si danes status legend prislužijo le nenavadneži, ali po domače čudaki za volanom, in pa tisti redki izbranci, ki so postali prvaki večkrat. Vse drugo namreč sodi v kategorijo »povprečnosti« in tudi Rosbergov naslov prvaka bo šel v ta predal.
Kako bi drugače tudi bilo, poglejte na primer Jensona Buttona, ki je v sezoni 2009 postal prvak, a so se mnogi tega spomnili šele zdaj, ko je Britanec prav tako prenehal dirkati v formuli 1. Očitno samo dirkanje danes ni dovolj, dirkač se mora namreč znati »prodati« tudi ob stezi.
Pogosto v očetovi senci
Nico Rosberg pa je 31-letni družinski oče finsko-nemških korenin, ki je moral, kljub dejstvu, da je bil njegov oče Keke prvak v F1 leta 1982, ali pa ravno zaradi tega, slišati marsikatero na svoj račun. Denimo, da se je rodil z zlato dirkaško žlico v ustih in da je, če je bil dober, v konkurenčno ekipo prišel zaradi denarja ter pravega priimka, če pa je bil počasnejši, so s prstom kazali nanj, rekoč: »Očetu ne seže niti do kolen.« A Nico je vztrajal, grizel in se prebijal skozi kariero, ko mu je končno uspelo v formulo 1 leta 2006. Nato se je nekaj let kalil ob Michaelu Schumacherju, za katerega še danes priznava, da je bil poln psiholoških trikov. »Nekoč je namenoma tik pred dirko na stranišču čakal toliko časa, da nisem mogel opraviti svojega in sem se moral olajšati v bivalniku kar v eno od posod. Pri Michaelu nikoli nisem vedel, kaj me čaka za vogalom. Zato je bilo najino rivalstvo s Hamiltonom sicer naporno, a niti približno tako kot pri Michaelu,« zna povedati Nico Rosberg.
Rodil se je v Wiesbadnu v Nemčiji, otroštvo preživel v Monaku, doma pa je z mamo in posebno z očetom Kekejem govoril nemško. Zato se ima tudi za Nemca, čeprav vedo njegovi tekmeci povedati, da je na dirkah kartinga kot otrok raje stopil do zastave Monaka. A to je bilo nekoč, danes dirka, oziroma je dirkal, z nemško licenco in za Nemčijo. In s tem, ko je postal prvak, se je postavil ob bok Michaelu Schumacherju in Sebastianu Vettlu (Nemec Jochen Rindt je prvak postal leta 1970, a je dirkal z avstrijsko licenco in ga zato Avstrijci jemljejo za svojega). Prvak je postal v dirkalniku ekipe Mercedes, a pravega nemškega delirija mu le ni uspelo povzročiti.
Kako se lahko dirkač, ki od mladih rosnih let sanjari o nečem, odloči tako hitro? In to ni bila lahka odločitev, to mu priznavajo tudi tekmeci. »Od šestega leta starosti sem sanjal, da bi postal prvak formule 1. Zdaj sem to dosegel in z ramen mi je padlo ogromno breme. Že nekaj časa sem se poigraval z mislijo, po dirki na Japonskem pa sem se odločil, da je bilo dovolj, in v nedeljo pred zadnjo dirko v Abu Dabiju sem vedel: če postanem prvak, bom prenehal. Res pa je, da bi, če mi ne bi uspelo, še naprej ostal v formuli 1. Zdaj pa se nisem več pripravljen odrekati toliko stvarem. Doma me čakata žena in hči, ki od mene v zadnjem času nista imeli veliko. Sledil bom svojemu srcu, zame je s tem končano eno od pomembnih poglavij v mojem življenju. Verjamem, da se z menoj veseli mnogo mojih najbližjih. Prihodnost prinaša nove izzive in sledil jim bom, najprej pa se želim naužiti družinskega miru,« je še povedal Nico Rosberg.
Je 44 milijonov vrgel v smeti?
In s tem v smeti vrgel 44 milijonov evrov, saj je imel v žepu veljavno pogodbo z Mercedesom za sezoni 2017 in 2018. A še bolj kot denar je vseeno imel nekaj slabe vesti zaradi ekipe, saj jih je tako rekoč postavil pred izvršeno dejstvo, nadomestnega dirkača pa bo morala ekipa najti zelo hitro. »Žal mi je za ekipo, vem, da so trenutno v precej veliki časovni stiski. To je bil moj največji pomislek, a ni šlo drugače. Ko si enkrat v glavi odločen, ni poti nazaj. Vem, da bi imel, če bi ostal v formuli 1, prihodnje leto težave z motivacijo. Še ene take sezone, kot je bila letošnja, si ne želim,« je še dodal Rosberg. In s tem nakazal, da se ni pripravljen več bojevati z Lewisom Hamiltonom, zato mnogi njegov odhod ocenjujejo kot neke vrste beg pred tekmecem. Fanta se poznata od mladosti, ko sta dirkala v kartingu in bila večna konkurenta, a tudi prijatelja, zadnjih nekaj sezon pa vedno manj prijatelja in vedno bolj zagrizena tekmeca. »Prvič v najinih 18 letih skupnega dirkanja me je premagal. Po svoje ga razumem, zakaj se je odločil za prekinitev kariere. Seveda bom pogrešal najino rivalstvo, a šov gre naprej, kdo ve, mogoče bom šel tudi sam kmalu po njegovi poti,« je še malce namignil Hamilton. Kajti zdaj bo tudi on ostal brez pomembne motivacije, da bi Nicu vzel naslov na stezi, na dirkah.
Razjezil je Nikija Laudo
Vodja ekipe Toto Wolf je bil ob novici šokiran, a mu je nekako uspelo urediti misli, siva eminenca Mercedesa Niki Lauda, ki se je tudi sam kot dirkač odločil sredi sezone zapustiti ekipo, pa je bil že konkretnejši: »Nič ni nakazal, nikoli spregovoril z nami niti besede o tem. To je odločitev, ki vseeno potrebuje nekaj časa. Če se je moral letos trdo bojevati za naslov, ne vem, zakaj bi bilo to nekaj tako posebnega, nobena sezona ni lahka. Očitno je imel slabo vest, da je bil premalo z družino, vedno je bila po dirki njegova prva misel, da mora nazaj domov. Res mi je žal, da ni vsaj malce namignil, kaj se kuha v njem, da bi tudi mi imeli čas, da se pripravimo,« je še jezno puhal Niki Lauda. In da dirkač, ko je enkrat z glavo pri drugih stvareh in ne vidi več smisla v svojem delu, ko se ni več pripravljen žrtvovati za kariero, lahko postane v dirkalniku tudi nevaren, sebi in drugim.
