Eden od denacionalizacijskih upravičencev, ki terja nazaj precej premoženja, ki so jim ga zasegli po drugi svetovni vojni, je tudi križniški red. Križniki so v denacionalizaciji zahtevali vrnitev okoli 1200 hektarjev odvzetih kmetijskih zemljišč in gozdov, a so jim jih v naravi vrnili približno polovico, za preostanek so dobili odškodnino v obliki državnih obveznic. Ta denar, gre za okrog 3,5 milijona evrov, imajo shranjen. »Imel sem srečo, da sem ga ob pravem času oplemenitil. Imel sem dobro finančno svetovalko, zato sem vse obveznice prodal in kupil zlato. Takrat je bilo po 16.500 evrov za kilogram, danes je po 33.000 evrov. Ko nam bodo vrnili križevniško cerkev pri ljubljanskih Križankah, bomo zlato pretopili v evre in jo obnovili,« napoveduje prior križniške cerkve Janko Štampar.
Za bežigrajski stadion dobili odškodnino
Križniški red je bil tudi lastnik zemljišč za Bežigradom v Ljubljani, na katerih je danes Plečnikov nogometni stadion. Ker se zemljišč, na katerih so bili po razlastitvi zgrajeni objekti, ne vrača v naravi, so zanje dobili 750.000 evrov odškodnine v obliki državnih obveznic. »To je bil naš prvi denar od denacionalizacije. Do takrat smo bili reveži, brez vsega, zato so nas morali podpirati Nemci in delno Avstrijci,« je potarnal Štampar.
Imajo pa križniki v Črnomlju še vedno odprta dva denacionalizacijska zahtevka. Ministrstvo za kulturo jim je že leta 2006 izdalo odločbo, s katero jim je odmerilo nekaj manj kot 350.000 evrov odškodnine v obliki državnih obveznic za stavbo, v kateri je danes sodišče, nekoč pa je bila tam križniška komenda. Preostali dve denacionalizacijski odločbi za Črnomelj, ki se nanašata na tamkajšnjo cerkev Svetega Duha in na spomenik NOB na Gričku, na ministrstvu pripravljajo te dni. Križniški red hoče oboje nazaj v naravi, občina temu nasprotuje.
Obnovljeno cerkev hočejo v naravi
»Občina in zavod za spomeniško varstvo sta mislila, da je cerkev občinska last. Dobili so državni denar za obnovo in opravili, tudi v času denacionalizacije, ogromno arheoloških izkopavanj. Občina je veliko vlagala v cerkev, zato zdaj pravi: če jo hočete nazaj, plačajte 260.000 evrov,« nam je to denacionalizacijsko zgodbo opisal Janko Štampar. Županja občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič nasprotno pravi, da finančnih zahtev (še) niso postavljali in da so križniki pisno soglašali z obnovo. »Občina je v cerkev Sv. Duha in okolico v obdobju 2004–2008 vložila 837.480,42 evra (sofinancer sta bila tudi ministrstvo za kulturo in evropski proračun, op. p.). Sprva ne vedoč, da je zanjo vložen zahtevek za denacionalizacijo, v nadaljevanju pa smo obnavljali ob soglasju denacionalizacijskega upravičenca. V postopku denacionalizacije občina vztraja, da vrnitev v naravi ni možna, in zagovarja izplačilo odškodnine,« je neomajna županja.
Ministrstvo za kulturo je odločbo o vrnitvi cerkve v naravi enkrat že izdalo, in sicer leta 2006, vendar jo je po tožbi občine in takratne Slovenske odškodninske družbe samo odpravilo. Poudarjajo, da je izvedenec gradbene stroke vrednost cerkve Sv. Duha ob nacionalizaciji ocenil na okoli 24.000 evrov, v času izdelave cenitvenega poročila leta 2007 pa je bil objekt vreden okoli 102.000 evrov. Če bi denacionalizacijski upravičenec cerkev dobil vrnjeno v naravi, bi moral po oceni ministrstva za kulturo plačati okoli 78.000 evrov odškodnine, kolikor znaša razlika med vrednostjo objekta v času nacionalizacije in med današnjo vrednostjo. Bi pa lahko križniki v tem primeru uveljavljali odškodnino za nezmožnost uporabe cerkve. Če bi namesto vračila v naravi dobili odškodnino v obliki državnih obveznic, pa bi, tako so nam pojasnili na kulturnem ministrstvu, prejeli približno 24.0000 evrov (toliko je bila cerkev vredna leta 1995, ko so jo zaplenili križnikom), skupaj z obrestmi slabih 50.000 evrov.
Komu partizanski spomenik?
Zapleta se tudi z Gričkom oziroma s partizanskim spomenikom v Črnomlju. »V dokumentih je napisano, da je to naše. Nimamo nič proti grobnici, naj bo tam, naj nam pa za zemljišče, na katerem je zgrajena, izplačajo odškodnino, vse drugo naj nam vrnejo v naravi,« predlaga Janko Štampar, črnomaljska županja pa tudi v tem primeru pove drugačno zgodbo.
»Glede denacionalizacije parka in spomenika NOB na Gričku občina vztraja, da vrnitev v naravi ni možna. Za večji del nepremičnine je bila križniškemu redu s pravnomočno odločbo že plačana odškodnina, pa kljub temu še vedno vztraja pri vračilu teh nepremičnin. V manjšem delu, o katerem še ni odločeno, pa gre za parkovne površine in spomenik, ki so javno dobro in se po mnenju občine ne vračajo,« sklene Čemas-Stjepanovičeva.
