Fakulteta za družbene vede, kjer danes obeležujejo 55 let od ustanovitve in 50 let od ustanovitve prvih raziskovalnih inštitutov, je v družbi in tudi v politiki najbolj izpostavljena slovenska izobraževalna ustanova. Na njej je diplomo pridobila dolga vrsta slovenskih intelektualcev, prispevala pa je tudi dvaindvajset dosedanjih ministrov slovenskih vlad. Po tem jo prekaša zgolj ljubljanska pravna fakulteta.
»FDV je prisotna na zelo različnih področjih družbenopolitičnega življenja, od politologije, sociologije, kulturologije, komunikologije do novinarstva in mednarodnih odnosov,« institucijo opisuje profesorica mednarodnih odnosov Maja Bučar. Poleg »notranjepolitičnega« prispevka je fakulteta vključena tudi v oblikovanje slovenske zunanje politike, v oblikovanje politike mednarodnega razvojnega sodelovanja, prispevala je k strategiji vključevanja v EU in k razpravam o razvojnih strategijah Slovenije. Angažira se na področju človekovih pravic. »Reagirali smo na begunsko krizo in bili kritični do postavljanja bodeče žice na državno mejo,« je ponosna Bučarjeva.
Izobražuje politike levice in desnice
Progresivno vlogo pa je imela že v času Jugoslavije, se spominja profesor komunikologije Slavko Splichal. »V prejšnjem sistemu je igrala odločilno vlogo v premagovanju političnega odpora do 'meščanske znanosti',« pravi. »Z razvojem kritične teorije, ki je bila sposobna kritično reflektirati tudi marksizem, in z uvajanjem empiričnega raziskovanja po svetovnih standardih je fakulteta utirala pot moderni družboslovni misli v Sloveniji. S tem pa je pomembno prispevala k demokratizaciji družbe.«
Desnica FDV sicer pripisuje »rdečo« oziroma »partijsko« kontinuiteto – ne glede na to, da je nekaj vidnih ikon desnice, med njimi tudi Janez Janša, izobrazbo pridobilo ravno tam. »Fakulteta (tedaj FSPN, op. p.) je bila ustanovljena v podporo nekdanjemu režimu in je dejansko služila oblikovanju zanesljivih, partiji zvestih političnih uradnikov, tudi novinarjev, političnih funkcionarjev,« pravi upokojeni politik Dimitrij Rupel. Tudi sam je na FSPN poučeval, pravi, a mu je partija v eni od čistk, skupaj z nekaterimi drugimi predavatelji, poučevanje prepovedala. »Po osamosvojitvi je FDV postala nekakšno ideološko središče levice,« je prepričan Rupel. »Tam delujejo tudi dobri strokovnjaki in pedagogi, ampak pečat starih časov je ostal. Ko sem se leta 2000 vrnil iz ZDA, sem na FDV še predaval, vendar so me pregnali z nekakšno histerijo proti Natu. Je pa bila FDV bogato financirana in popularna v očeh levičarskih strank (SD in LDS, op. p.).« V resnici pa so posamezni politiki, ki izvirajo s FDV, angažirani tako na levici kot na desnici, pravi Maja Bučar. »Mislim, da je to normalno glede na družbeno naravnanost fakultete: ne moreš biti družboslovec in ne imeti mnenja do tega, kar se dogaja okrog tebe,« pravi. »To pa še zdaleč ne pomeni, da imamo na FDV enoten pogled na dogajanja.«
FDV izgublja svoj simbolni kapital
Več naših sogovornikov je poudarilo, da je FDV mnenjsko oziroma svetovnonazorsko zelo heterogena. »Fakulteta je razdeljena na administrativne in na kritične vede,« pojasnjuje profesorica komunikologije Breda Luthar. »Prve so bolj vezane na pragmatično sodelovanje z nacionalno državo in prek njih na FDV vstopajo vede, kot sta ekonomija in pravo. Ob tem pa so odrinjene bolj kritične vede – politologija, sociologija, medijske študije,« opozarja profesorica. Ideološke predznake, ki jih javnost pripisuje fakulteti, Lutharjeva deloma sicer pripisuje tudi sami FDV, ki po njenem mnenju ne zna vzdrževati družbenega ugleda. »Iz politične šole se je v devetdesetih transformirala v spodobno fakulteto, ki pa je kasneje zaradi permanentnega stanja izrednih razmer (zaradi državnih varčevalnih ukrepov ima fakulteta že več let težave pri financiranju raziskovanja in pedagoškega dela ter pri zaposlovanju, op. p.) izgubila svoj simbolni kapital, ugled institucije. Prišli smo do tega, da so nekateri starši zaskrbljeni, če se otrok vpiše na FDV. Ampak takšna je tudi splošna moralna ekonomija slovenske družbe: vsak lahko razpravlja o družbi in vsakdo meni, da si zasluži plačo 2000 ali 4000 evrov, vse pa poteka v izrazito antiintelektualnem vzdušju.«
