Utečena praksa, po kateri posameznik podeduje ali prejme v dar kmetijsko ali gozdno zemljišče, na občini zaprosi za spremembo njegove namembnosti in začne graditi hišo ali pa morda tudi ne, bo postala dražja. Lastnikom zemljišč se s prenovo prostorske zakonodaje obetata dve novi dajatvi za spreminjanje nezazidljivih parcel v stavbne.
Prvotno načrtovani zemljiški renti se je ministrstvo za okolje in prostor sicer odpovedalo, ker bi zajela zgolj uspešno rešene zahteve za spremembo namembnosti. Namesto nje zdaj predlagajo uvedbo prispevka za obravnavo pobud za spremembo namembnosti, ki bi v osnovi znašal 100 evrov na parcelo (občina bi lahko določila drugačno vrednost) in bi ga moral plačati vsak zasebni pobudnik. S tem bi po ocenah ministrstva učinkoviteje omejili tako imenovani pobudniški urbanizem, ki je glavni krivec za nenadzorovano in družbeno zelo drago razpršeno gradnjo na slovenskem ozemlju.
Progresivna obdavčitev špekulantov
Da bi se končale špekulacije in donosno prekupčevanje z zemljišči, pa predlagani zakon o urejanju prostora predvideva tudi uvedbo tako imenovanega izravnalnega prispevka kot povračila lokalni skupnosti, ki izvede spremembo namembnosti nezazidljivega zemljišča v stavbno, a lastnik parcele ne pozida, temveč jo proda naprej z znatnim dobičkom, čeprav vanjo ne vloži niti centa. Donosni posel bi moral prodajalec finančni upravi prijaviti v 15 dneh po sklenitvi, davek, ki bi z leti samevanja parcele naraščal, pa ne bi smel preseči 25 odstotkov razlike med prodajno in nakupno ceno zemljišča, zmanjšane za stroške nakupa in prodaje.
S pomočjo tega denarja bi lokalna skupnost oziroma predvidena nova zemljiška služba občine (zanjo bi veljala posebna pravila glede izravnalnega prispevka) zagotavljala zadostne količine komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo po zmernih cenah. Predvsem pa je cilj dajatve spodbuditi pozidavo zemljišč, ki jim je bila prav zaradi tega spremenjena namembnost, oziroma preprečiti kopičenje nezazidanih stavbnih zemljišč, zaradi česar so občine prisiljene ustvarjati vedno nova stavbna zemljišča. Prav zato, ker so se takšne neizkoriščene stavbne parcele nakopičile, bi izravnalni prispevek doletel tudi prodajalce zemljišč, ki so postala zazidljiva že pred uveljavitvijo predlaganega zakona.
Uvedli bi še takso na izkoriščenost zemljišča
Za Skupnost občin Slovenije je po besedah generalne sekretarke Jasmine Vidmar ukrep smiseln in bi zaradi večjega števila nepremičnin na trgu utegnil ugodno vplivati tudi na znižanje cen zemljišč na nekaterih lokacijah.
Podobno obe predvideni novi dajatvi po besedah predsednika projektne skupine za prostor Matjaža Grilca podpirajo na Inženirski zbornici Slovenije, a glede na pomanjkanje analiz o praktičnih posledicah progresivnosti izravnalnega prispevka ocenjujejo, da davek z leti ne bi smel naraščati, temveč bi moral ostati enak.
Ugotavljajo pa tudi, da izravnalni prispevek ne bo dovolj za spodbuditev trga komunalno opremljenih stavbnih zemljišč, zato ministrstvu podobno kot občine predlagajo še uvedbo takse na izkoriščenost stavbnega zemljišča. Ta bi občinam koristila tudi zato, ker bo predvideni davek na nepremičnine za celotno državo temeljil na najširši davčni osnovi in nizkih davčnih stopnjah z minimalnimi dovoljenimi odstopanji po lokalnih skupnostih, zaradi česar bodo občine izgubile pomemben vzvod zemljiške politike, ki ga zdaj predstavlja po meri vsake lokalne skupnosti oblikovano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Takso na izkoriščenost stavbnega zemljišča bi po Grilčevih pojasnilih občina določila glede na oportunitetne stroške zaradi neizkoriščenosti posamezne parcele, pa tudi glede na njeno lokacijo, dejansko rabo, stopnjo izrabe… Država bi določila zgolj najvišjo in najnižjo dovoljeno takso.
Na okoljskem ministrstvu pravijo, da predlagano zakonodajo še usklajujejo z občinami ter ministrstvoma za finance in za gospodarstvo in se zato lahko še spremeni. Ministrica Irena Majcen je na srečanju s predstavniki občin ta teden povedala, da bodo tudi zaradi zelo velikega števila prispelih pripomb te pripravljeni upoštevati še vse do marca.
