Na ministrstvu za infrastrukturo so objavili revizijo vrednosti zloglasnega drugega tira. Kot smo v Dnevniku že razkrili, rezultati analize kažejo, da bi lahko drugi tir zgradili za ceno med 950 milijonov evrov in 1,2 milijarde evrov (brez DDV) oziroma za 1,16 milijarde in 1,46 milijarde evrov (z DDV). Cena je odvisna od tega, ali bomo gradili zgolj tovorni tir, ta je cenejši, ali tudi potniškega, pri katerem se, razumljivo, stroški gradnje bistveno povišajo. Prej je ministrstvo za infrastrukturo operiralo z ocenjeno vrednostjo 1,4 milijarde evrov za dvotirni potniško-tovorni tir. Dobrih 181 milijonov evrov bi ob tem znašali stroški vzdrževanja drugega tira za naslednjih 30 let.
Vendarle zgolj približne ocene
Pri predorih, ki obsegajo kar tri četrtine predvidene trase, so možni največji prihranki, kar 200 milijonov evrov. Stroške je možno znižati s tehnologijo vrtanja, največji prihranek pa bi prinesla odločitev odgovornih, da bi se odrekli progi za potniški promet in zgradili zgolj enotirno progo, namenjeno tovornemu prometu. »Rezultati analize kažejo, da bi bila izvedba za tovorni promet brez servisnih predorov najugodnejša rešitev, ki združuje koristi in prihranke, vendar pa je pomanjkljiva glede varnosti,« so zapisali v podjetju Geodata Engineering iz Torina, kjer so pripravili revizijo.
Četudi v Evropi ne obstajajo proge, namenjene samo tovornemu prometu, z izjemo nekaterih manjših prog za rudniške transporte, so v podjetju prepričani, da bi bil sicer »odsek, namenjen tovornemu prometu, nekaj nekoliko drugačnega od klasičnega pristopa TEN-T (vseevropska prometna mreža, proga Koper–Divača je vključena tako v sredozemski kot v baltsko-jadranski koridor). Vendar ni nujno v nasprotju z njim,« so dodali. Ali obstaja bojazen, da bi Evropa Sloveniji odrekla evropska sredstva v tem primeru? »Videti je, da ne. Vendar pa bi bili za to potrebni pogajanja in razlage tega posebnega primera evropski komisiji,« domnevajo v Geodati Engineeringu.
Kljub temu pa avtorji ugotavljajo, da so celotni stroški drugega tira, četudi bi bil ta namenjen zgolj tovornemu prometu, zelo visoki glede na zagotovljeno varnost v primerjavi gradnje proge za mešani promet. Ob tem je tudi pomenljivo, da avtorji sami poudarjajo, da je ocena stroškov za tovorno progo »zelo osnovna« in narejena le za to, da revizorji podajo »grob pregled v primerjavi z možnostjo projekta za mešani promet. Za projekt, ki bi bil namenjen izključno tovornemu prometu, namreč ne obstaja podrobna projektna dokumentacija.«
Do 255 milijonov evrov nepredvidenih stroškov
Prav tako so izračunali, da bi bili možni prihranki pri ravnanju z viški materiala. Predvidena količina izkopanega materiala je namreč ogromna, znaša 2.200.000 kubičnih metrov. Kamnine dobre kakovosti bodo med gradnjo vozili v tovarno cementa v Anhovem, kamnine in lapor slabše kakovosti pa bodo odložene na edinem stalnem odlagališču viškov materialov Bekovec. Prevoz v Anhovo bi stal 40 milijonov evrov in tako zajema 86 odstotkov proračuna za odlaganje viškov materialov. A v primeru ponovne uporabe materialov bi bilo možno stroške odlaganja znižati za polovico, torej 20 milijonov evrov ali več.
V vsaki fazi gradnje lahko nastopijo dodatni, nepredvideni stroški. Analiza tveganja kaže, da so lahko ti med 87 milijoni in kar 255 milijoni evrov. Revizija sicer služi odgovornim zgolj kot ocena, o resnični vrednosti drugega tira pa bodo odločali tisti, ki se bodo prijavili na razpis za izvedbo projekta. Za primerjavo, na razpis za gradnjo 1,2 kilometra dolgega izvlečnega tira od Kopra do Dekanov je prispelo enajst ponudb, njihova cena pa je nihala od nekaj več kot pet do kar 16 milijonov evrov. A do razpisa je še dolga pot, že v naslednjem tednu pa pričakujemo odločitev odgovornih na ministrstvu za infrastrukturo o tem, kakšna bo proga drugega tira in s kakšno tehnologijo jo bodo gradili, torej, katere izmed nabora možnih pocenitev bodo izbrali. Včeraj odgovorov o tem še ni bilo.
