Ko se je upokojenka Ana Golob vživela v pravljico Veliki beli galeb, so jo učenci prvega razreda osnovne šole Nove Fužine zbrano poslušali od začetka do konca. S pogledom so se zazrli v sivolaso ženico in prisluhnili besedam, ki so prihajale iz njenih ust. In kaj jim je bilo najbolj všeč v pravljici o dečku Svenu in očetu ribiču? »Da se je očka vrnil domov,« so drug za drugim ponavljali prvošolci, ki si pisatelja pravljic predstavljajo kot moža z dolgo brado. Precej dobro so uganili. Ni sicer dolga, ampak otroški in mladinski pisatelj Žiga X. Gombač, ki je spisal omenjeno zgodbico s srečnim koncem, jo res ima. Še več, brada krasi tudi obraz Boštjana Gorenca - Pižame, a to sta le dva izmed osmih slovenskih pravljičarjev in pravljičark, ki so se pridružili projektu Lahkonočnice.
Tega se bodo še zlasti razveselili starši, ki nimajo časa, energije ali posluha za pripovedovanje pravljic, ter tisti, ki živijo daleč od svojih staršev, tako da babice in dedki niso močno prisotni v življenju njihovih otrok. Lahkonočnice namreč niso navadne zgodbice za lahko noč. To so zvočne pravljice, ki jih lahko otrokom predvajajo na tablicah, pametnih telefonih ali računalnikih, ker nič ne zaziba v spanec kot pomirjujoč glas dedkov in babic, pa jih pripovedujejo stanovalci ljubljanskega Doma starejših občanov Fužine.
Koristni na več ravneh
»Brez skrbi, trema je bila zelo prisotna. Veliko smo vadili, ampak z veseljem, ker smo se družili in ustvarjali nekaj koristnega za otroke, ki jih imamo tako radi,« je strnilo vtise izbranih deset starostnikov, ki so se vključili v medgeneracijski projekt družbe Simobil. Lahkonočnice so si zamislili kot spodbujanje vezi med slovenskimi starostniki in otroki prek pravljic Ane Duša, Boštjana Gorenca, Cvetke Sokolov, Damjane Kenda Hussu, Jane Bauer, Tinke Bačič, Toma Kočarja in Žige X. Gombača, ki so jih spisali posebej za ta projekt.
»Pravljice pisci že lahko napišemo, ampak interpretacija je tista, ki naredi zgodbo privlačno za otroke, in prav starejši, žlahtnejši glas je takšen, ki nas najbolj prepriča in posrka vase,« je prepričan Žiga X. Gombač. Izkazalo pa se je, da pravljice ne le povezujejo, ampak starostnikom pomenijo ponoven stik z zunanjim svetom, skozi branje in spoznavanje novih tehnologij pa tudi krepijo svoje kognitivne sposobnosti. Zato so se v fužinskem domu z veseljem pridružili projektu. »Tudi naše pretekle izkušnje kažejo, da pripovedovanje pravljic daje našim stanovalcem moč, voljo in potrditev, da je njihov prispevek še kako pomemben,« je povedala direktorica Bojanka Genorio.
Vsak dan nova pravljica
Kot je predstavila Nina Šiler iz družbe Simobil, bodo sveže pravljice brezplačno dostopne na spletni strani www.lahkonocnice.si, kjer bodo tudi podkrepljene z ilustracijami Milanke Fabjančič, Mihe Hančiča in Anje Držanič. »Zbirka bo vsak dan bogatejša. Do konca meseca bomo vsak dan po 18. uri objavili novo pravljico, lahko pa otroci neomejeno in brez registracije poslušajo znova in znova svojo najljubšo,« je pojasnila Šilerjeva in povabila na spletno stran, kjer lahko izvedo več o pripovedovalcih, prav tako jim lahko tudi pišejo ali pošljejo risbico.
