Da bi znižali cene zemljišč in drugih nepremičnin, ministrstvo za okolje in prostor v okviru nove prostorske zakonodaje načrtuje ponovno uvedbo zemljiških služb. Te gospodarske javne službe naj bi ustanovile občine skupaj ali vsaka posebej v roku enega leta po uveljavitvi predlagane zakonodaje (v teh dneh naj bi predlog v potrditev dobila vlada). Službe bi izključno na osnovi lastnih prihodkov delovale v obliki režijskega obrata, javnega podjetja, kot zasebna podjetja s koncesijami ali kot javni skladi.
Zemljiška politika je med tranzicijo razpadla
»Preskrba« prebivalstva z zemljišči je prepuščena trgu, na tem področju so v tranziciji zavladali kaos, stihija in špekulantske anomalije, ocenjujejo na ministrstvu. Zemljiške službe bodo po njihovem občinam omogočile, da ponovno zagospodarijo nad zemljišči in prostorski razvoj usmerijo skladno z javnim interesom. To v prvi vrsti pomeni zagotavljanje dovolj velikega števila komunalno opremljenih stavbnih zemljišč, da bodo lahko posamezniki in podjetja po zmernih cenah in v primernem času prišli do potrebnih nepremičnin. Občine pa naj bi si zagotovile racionalnejšo poselitev in s tem nižje stroške z javno infrastrukturo.
Glavna naloga zemljiških služb bi bila pridobivanje, komunalno opremljanje in prodaja oziroma upravljanje stavbnih zemljišč skladno s potrebami občine in njenih prebivalcev. Zemljiška služba bi bila zadolžena za analiziranje prihodnjih potreb in bi sodelovala pri snovanju načrtov, kako tem potrebam ustreči. Prav tako bi sodelovala pri načrtovanju rabe občinskih nepremičnin in skrbela za zemljiške evidence. Zaradi gospodarnosti pa bi lokalne skupnosti novoustanovljenim zemljiškim službam lahko zaupale tudi zagotavljanje občinskih najemniških stanovanj, prenovo stavb oziroma krajev, načrtovanje in izvajanje komunalnega opremljanja…
Financiranje iz različnih virov
Sredstva za delovanje bi službe črpale iz več virov. Občine in njihovi zavodi oziroma službe bi morali v roku enega leta po ustanovitvi zemljiških služb nanje prenesti vsa zemljišča (vključno s kmetijskimi, gozdnimi in vodnimi), ki jih ne uporabljajo. Podobno bi se moral stavbnim zemljiščem v prid zemljiškim službam odpovedati republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. S prodajo zemljišč bi zemljiške službe lahko ustvarjale največ 20-odstotni donos (kupci pa z morebitno nadaljnjo prodajo praviloma ne bi smeli ustvarjati dobičkov na ta račun). Službam bi občine odstopile tudi del ali celoten izkupiček od izravnalnega prispevka, ki ga želi ministrstvo uvesti kot dajatev na povečanje vrednosti zemljišča ob spremembi njegove namembnosti.
V Skupnosti občin Slovenije po besedah generalne sekretarke Jasmine Vidmar ponovno uvedbo zemljiških služb pozdravljajo, a opozarjajo, da bi morale občine dobiti možnost to novo službo organizirati tudi znotraj občinske uprave.
Neusklajeni predlog
Predsednik projektne skupine za prostor pri inženirski zbornici Slovenije Matjaž Grilc poudarja, da aktivna zemljiška politika presega zgolj promet s stavbnimi zemljišči. Zato bi bilo treba po njegovem še enkrat premisliti vse naloge gospodarjenja z zemljišči, ki so opredeljene v predlaganem zakonu o urejanju prostora, in jih uskladiti vsaj še z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin, zakonom o evidentiranju nepremičnin in gradbenim zakonom, ki so tudi odprti, medtem ko vlada pripravlja novo obdavčitev nepremičnin in reformo lokalne samouprave. »Ne manjka nam tako zelo veliko, da bi na področju prostora naredili za Slovenijo kakovosten korak naprej,« je ocenil Grilc.
