Točno šest let mineva od Dnevnikovega razkritja afere Hypo, v kateri smo razkrili, kako se je v skrbno načrtovani operaciji denar iz Vegrada pod vodstvom Hilde Tovšak prek poslov s Hypo banko prelival na račune v Liechtensteinu, Luksemburgu in Britanskih Deviških otokih. Od tam naj bi romal v roke oseb, povezanih s Hypom. Večina poslov med Hypom in Vegradom, ki je med letoma 2006 in 2008 v Liechtenstein nakazal skoraj 40 milijonov evrov, je tekla po enakem vzorcu; najprej je družba iz skupine Hypo ustanovila projektno podjetje in ga za nekaj tisočakov prodala v Liechtenstein. Zatem je to podjetje od banke Hypo Alpe Adria dobilo posojilo za nakup zemljišča v Ljubljani. V naslednji fazi ga je lastnik iz Liechtensteina skupaj z zemljiščem za več milijonov evrov preprodal bodisi neposredno Vegradu bodisi eni od Hypovih družb, ki ga je nato prodala gradbincu.
Afera Panamski dokumenti, ki so jo razkrili novinarji časopisa Delo, je le zadnja te sorte, vse te afere pa dajejo vpogled v svet anonimnih podjetij in odstirajo tančico razsežnosti problema.
Izvajanje zakona je vprašljivo
Načini skrivanja lastništva so mnogoteri; ustanavljanje offshore podjetij oziroma skrivanje dejanskega lastništva za slamnatimi lastniki ali direktorji, veriženje podjetij in uporaba posrednikov ter prinosniških delnic so le najpogostejši. Razkritja kažejo, da se lastništvo skriva, ker je tako lažje prati denar in skriti nezakonito pridobljeno premoženje, se skriti pred upniki in utajiti davek. Posledice pa čutimo vsi, ugotavljajo v društvu Transparency International Slovenija (IT Slovenija), kjer bodo danes predstavili poročilo Nevidni lastniki – transparentnost dejanskega lastništva. V njem so ocenili nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, ki naj bi zagotovil večjo transparentnost lastništva podjetij v davčnih oazah ali slamnatih podjetjih. Zakon zagotavlja zelo močno ogrodje za razkrivanje dejanskih lastnikov podjetij, ugotavlja Sebastijan Peterka iz IT Slovenija. Inšpekcijska pooblastila za nadzor bo dobil urad za preprečevanje pranja denarja, pri čemer so v IT Slovenija zaskrbljeni nad njihovo kadrovsko podhranjenostjo in se sprašujejo, ali bodo lahko izvajali »učinkovit in sistematičen nadzor nad nekaj tisoč zavezanci«.
Nov zakon za pravne osebe, ki poslujejo v Sloveniji, uvaja obvezo, da ugotavljajo svojega dejanskega lastnika in tudi dejanskega lastnika svoje stranke. To morajo ugotoviti na podlagi overjene ali druge pristne dokumentacije in ne zgolj z vpogledom v register dejanskih lastnikov. Ta bo vzpostavljen v kratkem, z njim pa bo upravljal Ajpes. V IT Slovenija izpostavljajo, da zakon ne predvideva verifikacije podatkov v registru, po drugi strani pa je pohvalno, da bodo podatki javni in brezplačno dostopni.
Odvetniki se lahko izognejo nadzoru
V IT Slovenija še izpostavljajo, da se bodo nekateri kljub novi zakonodaji izognili nadzoru: to so odvetniki. »Pri odvetnikih obsežnost poslovanja z gotovino povečuje izpostavljenost za pranje denarja,« opažajo v IT Slovenija. »Zaradi svoje posebne družbene vloge, ki je ustavno zagotovljena, so odvetniki ena izmed bolj težavnih skupin zavezancev glede regulacije in nadzora,« menijo. Odvetniki pogosto ponujajo storitve za skrivanje lastništva. Zakon nalaga obveznosti tudi za odvetnike in notarje, a le v primerih, ko ti za stranke opravljajo storitve, kot so nakup gospodarskih družb, nepremičnin, upravljanje sredstev ali drugo izvajanje transakcij, določbe pa ne veljajo, ko ugotavljajo pravni položaj stranke, zastopajo stranko v sodnem postopku ali svetujejo glede tega,« so izpostavili v IT Slovenija.
