Vlada je včeraj sprejela paket cestninske zakonodaje, dvignila cene cestnin za tovorna vozila in zagotovila finančno vzdržnost Darsa. Družba za avtoceste, ki svoje prihodke pridobiva iz cestninjenja in prodaje vinjet, bo tako v naslednjem letu zabeležila 44 milijonov evrov dodatnih prihodkov, je izračunala uprava Darsa, ki jo vodi Tomaž Vidic.
Cestnina za tovornjake, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone in spadajo v prvi cestninski razred (vozilo z dvema ali tremi osmi), se bo znižala za 5 odstotkov, z 0,26 evra na 0,244 evra za kilometer prevožene razdalje, za tovornjake, ki spadajo v drugi cestninski razred (z več kot tremi osmi), pa se bo cestnina zvišala za 18 odstotkov, in sicer z 0,43 evra na 0,51 evra za kilometer. Vozila z ekološko manj oporečnimi motorji (uvrščena v emisijski razred EURO IV in več) bodo lahko izkoristila od 20- do 40-odstotne popuste glede na emisijski razred.
Dars je imel lani slabih 350 milijonov evrov prihodkov, od tega so 188 milijonov pridobili od cestninjenja tovornih vozil, 161,8 milijona evrov pa od prodaje vinjet. Prihodnje leto načrtujejo približno enake prihodke od cestnin kot lani in nekaj več kot 167 milijonov evrov iz naslova vinjet. Tovornega prometa je bilo sicer v prvem desetmesečju glede na lani za 4 odstotke več, a bi ob nespremenjeni cenovni politiki v letu 2017 kljub porastu zabeležili manj, 181 milijonov evrov prihodkov.
Dars ima za 2,8 milijarde evrov dolgov z obrestmi, država pa za celoten dolg jamči s poroštvi. V letih 2017–2021 zapade v plačilo za 1,093 milijarde evrov glavnic kreditov (243 milijona evrov obresti in glavnice mora Dars odplačati v naslednjem letu, 259 milijonov evrov leta 2018). Dolgoročno se je Dars sam sposoben razdolževati za največ do 150 milijonov evrov letno, ob investicijskem vzdrževanju avtocest največ do 100 milijonov evrov letno. Država tako s poroštvi v višini približno 300 milijonov evrov letno Darsu omogoča refinanciranje obstoječih kreditov.
