»Starši otrok in odrasli bolniki so pogosto prepričani, da zdravniki varčujejo na njih, in se pritožujejo, če imajo denimo že pet dni vročino in po več obiskih zdravnika še vedno ne dobijo antibiotika,« ugotavlja družinska zdravnica in strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič. Pravi, da se s takšno miselnostjo srečuje tudi sama, saj v njihovem zdravstvenem domu vse bolj prisegajo na časovno odloženo predpisovanje antibiotikov. Zato bolnika v času razvoja bolezni večkrat povabijo na pregled in na koncu marsikomu antibiotikov sploh ne predpišejo. Je pa tudi bolnikov, ki razumejo tak način zdravljenja, vse več, dodaja Poplas-Susičeva. Prepričana je, da so prav zahteve bolnikov in njihov odklonilni odnos do zdravnikove odločitve, da jim ne predpiše antibiotika, še vse prevečkrat razlog, da zdravnik popusti in predpiše zdravilo, čeprav ga bolnik ne potrebuje.

V dežurni službi bolnika ne poznajo

To se prav tako hitreje zgodi tudi v dežurni službi, ko zdravnik pacienta ne pozna in se za vsak primer odloči za antibiotik, medtem ko se njegov izbrani zdravnik za to še ne bi odločil, saj bolnika pozna in lažje predvideva, kako se bo bolezen razvijala. »Zato priporočamo obisk izbranega zdravnika v dnevni ambulanti. Ne nazadnje bolniki nočne zdravstvene obravnave, ki jo opravljajo dežurne ekipe, zvečine niti ne potrebujejo,« je jasna strokovna direktorica ljubljanskega zdravstvenega doma, ker so v zadnjih letih, zavedajoč se njihove nevarnosti in vse večje odpornosti bakterij, že občutno zmanjšali predpisovanje antibiotikov.

Najpomembnejši vzrok za nastanek bakterijske odpornosti na antibiotike je namreč prav prekomerna in neustrezna uporaba antibiotikov. Zato v ljubljanskem zdravstvenem domu 150 svojih zdravnikov na to redno opozarjajo in skrbijo za dodatno izobraževanje vseh zaposlenih. Ker pa se zavedajo, da lahko k zmanjšanju odpornosti bakterij veliko prispevajo tudi bolje poučeni bolniki, so se povezali z Zvezo potrošnikov Slovenije in pripravili skupno ozaveščevalno akcijo o racionalni rabi antibiotikov Manj je bolje. Akcija naj bi med drugim pomagala odpraviti različna zmotna prepričanja o zdravljenju z antibiotiki. Podatki namreč kažejo, da skoraj polovica Evropejcev še vedno zmotno verjame, da so antibiotiki učinkoviti tudi pri gripi in prehladu.

Skupna akcija Manj je bolje nagovarja bolnike, da bi z njihovo preudarno rabo tudi sami pomagali ustaviti razvoj odpornih bakterij in pripomogli, da antibiotiki ostanejo učinkoviti tudi za naslednje generacije. »Ni res, da bolniki sami ne morejo bistveno pripomoči k zmanjšanju odpornosti bakterij, prav nasprotno, tudi z majhnimi koraki lahko na dolgi rok skupaj dosežemo pomembne premike. Veliko lahko bolniki prispevajo že s tem, da predpisane antibiotike jemljejo po navodilu zdravnika in toliko časa, kot je priporočil zdravnik,« je poudarila Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. Dodala je, da so se potrošniške organizacije tega in problema vse manjše dostopnosti zdravil šele začele lotevati, a se povezujejo in tudi na evropski ravni zato rezultati ne bi smeli izostati.

Preveč širokospektralnih antibiotikov

V ljubljanskem zdravstvenem domu zdravniki predpišejo manj antibiotikov, kot je povprečje v Sloveniji, vendar pa predpišejo več širokospektralnih antibiotikov, je povedala Poplas-Susičeva. Na tisoč izdanih receptov njihovi zdravniki predpišejo 201 recept za antibiotik. V regiji jih predpišejo 240, slovensko povprečje pa znaša 254 receptov za antibiotik na tisoč izdanih receptov. »To pomeni, da naši zdravniki predpisujejo pacientom antibiotik strokovno in smiselno. Nismo pa še zadovoljni s predpisovanjem širokospektralnih antibiotikov. Ti ne delujejo le na bakterijo, ki povzroča okužbo, pač pa tudi na druge bakterije, ki so navzoče v telesu. Zato je njihova uporaba primerna le za hude okužbe, kjer ne izoliramo povzročitelja bolezni, saj njihova prekomerna uporaba povečuje tveganje za odpornost bakterij,« pojasni zdravnica.

Prof. dr. Milan Čižman iz komisije za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji bolnike svari, da naj uporabljajo antibiotike odgovorno in jih naj ne pričakujejo ali zahtevajo za okužbe, kjer antibiotiki niso pokazali koristi. »Na viruse ne delujejo, uporabljamo jih le ob sumu ali dokazani bakterijski okužbi,« je jasen Čižman. Zato jih ne smemo uporabljati za lajšanje simptomov, kot so boleče žrelo, boleče mišice, vročina, zamašen nos. Prav tako se z antibiotiki ne smemo nikoli zdraviti na lastno pest in pri tem ne uporabljamo antibiotikov, ki so nam ali sorodnikom in znancem ostali od prejšnjega zdravljenja.

Pri jemanju antibiotikov je treba vedno upoštevati zdravnikova navodila, še opozarja Čižman. Kot pravi, pri nas predpišejo 90 odstotkov receptov za antibiotike v ambulantah, še zlasti prepogosto pa jih predpisujejo pediatri, ki otrokom do deset let predpišejo na leto kar 636 receptov na tisoč otrok. Na Švedskem, kjer na primarni ravni sploh nimajo pediatrov, jih otrokom do deset let predpišejo za polovico manj. Največ antibiotikov pediatri predpišejo otrokom, ki obiskujejo vrtec. Po Čižmanovih besedah bi se morali zamisliti tudi starši malčkov do enega leta starosti, saj pediatri predpišejo antibiotik vsakemu drugemu malčku te starosti, pa čeprav so mame doma in imajo v polovici družin samo enega otroka.

,