V prihajajočem obdobju hladnejšega vremena lahko pričakujemo porast respiratornih obolenj, opozarjajo v Sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. Te okužbe so največje tveganje za dojenčke, majhne otroke in druge bolj ogrožene skupine, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal. Za preprečevanje širjenja okužb so pomembni preventivni ukrepi, s katerimi lahko preprečimo širjenje respiratornih virusov.
Respiratorni sincicijski virus
Respiratorni virusi so virusi, ki povzročajo okužbe zgornjih (nos, usta, grlo) in spodnjih dihal (pljuča). V Sloveniji se najpogosteje srečujemo z respiratornim sincicijskim virusom, adenovirusi, rinovirusi, virusi influence A in B (po domače gripa) in virusi parainfluence.
Pri odraslih ti virusi povzročajo prehlad, pljučnico in poslabšanje osnovnih bolezni (na primer astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni). Pri imunsko oslabljenih ljudeh pa lahko povzročijo hudo sistemsko okužbo. Respiratorni virusi predstavljajo večje tveganje za otroke, predvsem najmlajše. Pri njih lahko povzročijo prehlad, bronhitis, bronhiolitis, pljučnico, laringotraheitis in vnetje srednjega ušesa.
Med pogostejšimi okužbami je respiratorni sincicijski virus (RSV), s katerim se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Okužba z RSV najpogosteje mine brez večjih posebnosti, pri majhnih otrocih pa je ta virus najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov).
Težji potek okužbe
Za odrasle in večino zdravih otrok okužbe z respiratornimi virusi ne predstavljajo večjega problema, saj prehlad večina preboli brez posledic. Pri ogroženih skupinah pa je ob okužbi z RSV večja verjetnost hujšega poteka bolezni. Dejavniki tveganja težkega poteka okužbe pri otrocih, mlajših kot pet let, so: nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje v otrokovi okolici, prenatrpanost prostorov, okužba s težjim potekom je pogostejša tudi pri otrocih mater z nizko izobrazbo in slabimi socialnimi razmerami družine. Pomembno težji potek okužbe dihal imajo tudi otroci s kroničnimi boleznimi, zlasti to velja za prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske bolezni in z genetskimi motnjami, kot je Downov sindrom.
Med zaščitnimi dejavniki so zelo pomembni dojenje – otrok naj bo izključno dojen do 4. meseca, delno dojen pa do 6. meseca starosti – in priporočena cepljenja tako otrok kot nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (na primer nedonošenčke) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom.
Da okužbe z respiratornimi virusi ne potekajo vedno brez zapletov, kaže tudi raziskava pediatra doc. dr. Vojka Berceta s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Spremljal je 278 predšolskih otrok, ki so bili zaradi okužbe spodnjih dihal hospitalizirani na Kliniki za pediatrijo Maribor v letih 2012 in 2013. Med drugim je ugotovil, da so otroci, ki so zboleli zaradi RSV in koronavirusa, pogosteje zbolevali tudi za pljučnico. Otroci, ki so bili hospitalizirani zaradi okužbe z RSV, so bili hospitalizirani dlje časa kot otroci z drugimi virusnimi okužbami, pogosteje so tudi potrebovali zdravljenje s kisikom.
Zajezimo širjenje okužb
Preventivni ukrepi lahko bistveno pripomorejo pri preprečevanju širjenja okužb. Kot poudarja pediatrinja Helena Mole: »Že pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov v zimskem času in če imajo možnost, da so starejši sorojenci v prvem letu dojenčkovega življenja v domačem varstvu. Manjša verjetnost okužb je tudi, če otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini. Kadar to ni mogoče, pa lahko veliko naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku, zdrava in uravnotežena prehrana…« so še sporočili iz Sekcije za preventivno medicino.
