Mio Kumer iz Mengša je močno pojezilo, ko je nedavno izvedela, da ob glavni prometnici Trzin–Mengeš nekaterim zamenjujejo »protihrupna okna« na državne stroške. A je, kot pravi, ni pojezilo, da bodo lastniki 52 izbranih objektov dobili nova okna, marveč da o tem večina ni nič vedela in da njihova prometno prav tako obremenjena ulica ni vključena med izbrance. Živi namreč na Prešernovi cesti, kjer se mimo njihovih oken prav tako valijo kolone težkih tovornjakov od ranega jutra do poznega večera.
»Tudi mi živimo v neznosnem hrupu, dihamo onesnažen zrak in se bojimo za svojo varnost,« se huduje Mia in sprašuje, kdaj bodo prišli na vrsto vsaj pri oknih, če že morajo živeti v tako nevzdržnih razmerah? Sprašuje pa tudi, kako so izbirali objekte, v katerih menjujejo okna, saj naj bi jih zamenjali tudi na nekaterih zapuščenih objektih v zelo slabem stanju.
Na občini Mengeš so pojasnili, da gre za državni projekt protihrupne zaščite, katere investitor je Direkcija republike Slovenije za infrastrukturo pri infrastrukturnem ministrstvu. Ker pa je projekt vzbudil veliko zanimanje, so večkrat morali tudi sami občanom postreči s podatki, ki so jih razbrali iz obvestila izvajalca.
»Vsi ste sami lopovi«
V sporočilu je izbrani izvajalec AJM iz Pesnice pri Mariboru že maja letos prosil lastnike izbranih objektov, da se skupaj dogovorijo za obisk merilca, ki bo izmeril stavbno pohištvo in ga posredoval v izdelavo. »Seveda smo jasno zapisali, da je naročnik in plačnik zamenjave stavbnega pohištva ob s hrupom preobremenjeni cesti ministrstvo za infrastrukturo,« je povedal Antun Pavlinić in dodal, da jih je odziv milo rečeno neprijetno presenetil.
»Naleteli smo na popolno nezaupanje in pogosto slišali, da smo vsi sami lopovi. Zato smo morali za pomoč pri navezavi stikov za več objektov prositi občino in ministrstvo,« pravi Pavlinić, ki podobnega odziva ni doživel še nikjer drugje, čeprav v sodelovanju z direkcijo protihrupna okna zamenjujejo tudi v drugih okoljih. Kot pravi, so jih praktično povsod sprejeli z odprtimi rokami in jim omogočili, da so dela opravili v skladu z načrti. V Mengšu pa zaradi nezaupanja lastnikov z deli zamujajo že skoraj dva meseca. Kot še pravi Pavlinič, je med izbranimi 52 projekti res nekaj zapuščenih in v slabem stanju, a se morajo držati projekta, ki je bil narejen že pred več leti.
Pomanjkanje denarja
»Izvedba in obseg ukrepov pasivne protihrupne zaščite ob cesti Trzin–Mengeš temeljijo na podlagi strokovnih meril in merjenj,« pojasnjujejo na Direkciji RS za infrastrukturo. Podjetje Epi Spektrum je študijo obremenitve s hrupom s predlogom protihrupne zaščite izdelalo leta 2007, elaborat pasivne protihrupne zaščite pa dve leti kasneje. Dopolnili in končali so ga januarja 2011. Potrebo po pasivni zaščiti so preverili na vseh objektih, kjer se je pričakovalo možnost preseganja mejnih vrednosti hrupa. Na izbranih objektih je bilo to tudi potrjeno.
Nevsakdanje dolgo obdobje, ki je preteklo med izbiro objektov in izvedbo protihrupne zaščite, na direkciji pojasnjujejo s pomanjkanjem denarja. Dodajajo, da je vlada sprejela operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah prve faze zunaj območja Mestne občine Ljubljana (v katerega je vključeno tudi območje Mengeš–Trzin) za obdobje 2012–2017 in se bo v skladu z njim protihrupna sanacija na tem območju nadaljevala med Loko in Trzinom. Prešernove tako v načrtih ni. »Če se v času izvedbe ugotovi, da zaradi slabega stanja objekta izvedba ni mogoča, se ukrepov ne izvede. Morebitno slabše stanje objekta pa upravljavca ne odvezuje obveznosti njegove zaščite,« na direkciji odgovorijo še na očitke, da naj bi nova okna vgradili tudi v zapuščene oziroma objekte v slabem stanju.
