»Papirnica je do 31. decembra 2014 v obnovo posestva Goričane vložila 8,1 milijona evrov. Takrat smo obnovo končali, brez gradbenega dovoljenja je nismo mogli nadaljevati,« je včeraj na sodišču pojasnjeval Andraž Stegu, predsednik uprave družbe Goričane, tovarne papirja Medvode. Zaslišali so ga glede tožbe, ki jo je njegovo podjetje vložilo proti ljubljanski nadškofiji. Kot smo že pisali, od nadškofije zahteva dobrih 8,1 milijona evrov, kolikor naj bi vložilo v obnovo njenega posestva. Stegu je dejal, da so v obnovo vlagali zaradi finančnega interesa – investicija naj bi se jim povrnila tako, da jim za določen čas ne bi bilo treba plačevati najemnine, dvorec pa bi tržili. A ker nadškofija sploh ni zaprosila za gradbeno dovoljenje, obnove ne morejo končati ne začeti trženja, zato so se odločili za tožbo. »Nadškofu Stanislavu Zoretu sem celo predlagal, da bi papirnica posestvo odkupila in sama uredila gradbeno dovoljenje. Ni rekel ne, a tudi nobenega drugega konkretnega odgovora nisem dobil,« je pričal Stegu.

O obnovi v superlativih

Po njegovih besedah je nadškofija naročila investicijski projekt obnove posestva že leta 2004, ko denacionalizacijski postopek še ni bil končan. Rečeno je bilo, da ta ne bo edini investitor in da že imajo nekaj donatorjev, a na koncu je denar vložila le papirnica. Stegu je dejal, da je bila vrednost del po predračunu res ocenjena na 2,7 milijona evrov. A je predstavnikom nadškofije že takrat povedal, da bo na koncu potrebnih od sedem do devet milijonov evrov. Domenjeno je bilo, da se v tem primeru ustrezno podaljša doba najema.

Predstavniki nadškofije so med obnovo redno obiskovali Goričane. »Na primer takratni ekonom Janez Celar, upravitelj posestva Borut Košir, gospodje iz Rodetovega spremstva, tudi Franc Rode je uporabljal kapelo. Zelo zavzeto so bdeli nad obnovo, bili so nestrpni, kdaj bo končana,« je pojasnil Stegu in dodal, da so si želeli čim prej uporabljati prvo nadstropje. Toda kljub zagotovilom, da bo nadškofija kolikor bo le mogoče hitro pridobila gradbeno dovoljenje, tega ni storila, tudi po letu 2007 ne, ko je posestvo dejansko postalo njena last.

»Ni mi jasno, zakaj tega ne uredi… O tem sem pozneje spraševal nadškofa Alojza Urana. Na posestvu je bil najmanj trikrat. Pohvalil je našo obnovo, govoril je v superlativih. Ni pa se strinjal s tem, da bi se tam naselil Rode, češ da bi potem v Goričanah nastala paralelna škofija,« je pričal Stegu. O gradbenem dovoljenju je spraševal tudi nadškofa Antona Stresa in Stanislava Zoreta, a ni dobil konkretnega odgovora. »Obnova tako še vedno ni končana, papirnica pa gradu ne more uporabljati, ker ga ne more prevzeti. Rode ima sicer komplet ključev, a nisem obveščen, da bi zdaj obiskoval posestvo,« je izjavil. Na vprašanje, zakaj papirnica sama ne zaprosi za gradbeno dovoljenje, pa je odgovoril, da to lahko stori le lastnik.

Zore ni seznanjen

O tem, ali je obnova potekala v skladu z dogovori z lastnico dvorca, bodo januarja zaslišali Koširja in Celarja. Pooblaščenka družbe Goričane Velena Lokar Škerget je predlagala tudi zaslišanje Rodeta, Urana, Stresa in Zoreta. Za zdaj je jasno le, da Zore na prostor za priče ne bo stopil. Po besedah pooblaščencev nadškofije, odvetniške družbe Brecelj, Korošec, Mate, sedanji nadškof ni seznanjen s historičnimi dejstvi, pomembnimi za to zadevo, zato ga na zaslišanje ne bo. Kljub protestu nasprotne strani, češ da je Zore dolžan redno poročati cerkvenemu sedežu o stanju cerkvenega premoženja in vseh s tem povezanih poslih, je sodnica Vanja Klavora ocenila, da se ima Zore kot zakoniti zastopnik nadškofije pravico odpovedati zaslišanju. Sodišče pa se bo na koncu, torej v sodbi, do te njegove odločitve opredelilo.