Kar tisoč strani obsega nov energetski zakonodajni predlog evropske komisije, s katerim naj bi Unija do leta 2030 zmanjšala izpust toplogrednih plinov za 40 odstotkov in prihranila vsaj 30 odstotkov energije. Tako bi zmanjšala odvisnost od ruskega plina in izpolnila svoje obveznosti iz pariškega podnebnega sporazuma, modernizirala lastno gospodarstvo ter mu dala zagon za novo rast. Tako spodbudno se glasijo pričakovanja Maroša Šefčoviča, podpredsednika evropske komisije, pristojnega za energetsko unijo, in komisarja za podnebje Miguela Ariasa Cañeteja.
Bomo za elektriko plačevali več?
Prehod na čisto nefosilno energijo naj bi bil katalizator novih delovnih mest v Evropi. Od leta 2021 naprej naj bi vsako leto za tehnologijo obnovljivih virov energije (sončno, vetrno…) zbrali 177 milijard evrov javnih in zasebnih investicij ter tako ustvarili najmanj 1 odstotek višjo gospodarsko rast ter zagotovili 900.000 novih delovnih mest. Postopoma bi se do leta 2030 delež obnovljivih virov energije povzpel na 27 odstotkov. Hkrati s temi ukrepi bodo države članice morale postopoma ukiniti subvencije za kurjenje premoga v termoelektrarnah, kar naj bi zagotavljalo, da bo EU še naprej večala delež obnovljivih virov energije.
Toda po opozorilih okoljevarstvene organizacije Greenpeace Slovenija bo še najmanj 95 odstotkov obstoječih premogovnih elektrarn upravičenih do prejemanja »plačil za zagotavljanje zmogljivosti« do leta 2026. »Po letu 2026 bi morale vse elektrarne za prejemanje 'plačil za zagotavljanje zmogljivosti' dosegati mejo 550 gramov CO2 na kilovatno uro. Šesti blok termoelektrarne Šoštanj takšnega standarda trenutno ne dosega, saj izpušča 870 gramov CO2 na kilovatno uro,« opozarjajo v Greenpeace Slovenija.
Nadaljevanje subvencij termoelektrarnam bi po njihovem prepričanju za slovenske družine pomenilo tudi višje račune električne energije. »Če naj bi odjemalci elektrike subvencionirali slovenski TEŠ, bi morali s položnicami pokriti okoli 50 milijonov evrov, kolikor znaša letna izguba v TEŠ. Če ta znesek razdelimo na 820.000 slovenskih gospodinjstev, vidimo, da bi moralo posamezno gospodinjstvo plačati okoli 60 evrov na leto oziroma pet evrov na mesec,« pravijo v Greenpeaceu, kjer subvencioniranje premoga v času podnebnih sprememb označujejo za nezaslišano, obremenjevanje gospodinjstev s pokrivanjem večdesetmilijonske izgube TEŠ 6 pa ob vseh korupcijskih plateh tega projekta onkraj politične stvarnosti. Vlado zato pozivajo, da se postavi na stran držav, ki subvencijam za fosilna goriva nasprotujejo, in bo končni energetski zakonodajni paket boljši tako za okolje kot tudi za plačnike računov za elektriko.
Nov energetski sveženj sicer še prinaša tržne zakonitosti za zeleno energijo. Po njegovem sprejetju namreč energija iz vetrnih in sončnih elektrarn ne bo več smela preferenčno prihajati na trg pred energijo, pridobljeno iz fosilnih goriv, izjemno bodo naredili le za majhne proizvajalce. Po drugi strani pa evropska komisija načrtuje manjšo uporabo biogoriv, potem ko so študije pokazale, da bi bilo kmetijske površine namesto za proizvodnjo biogoriv bolj smiselno uporabiti za pridelavo hrane.
Okrepljeno varčevanje z energijo
Na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo revizijo evropske zakonodaje na področju energetske učinkovitosti pozdravljajo, a poudarjajo, da ne sme priti do nasprotujočih si ukrepov predvsem glede spodbujanja rabe obnovljivih virov energije. Kako bodo ti predlogi vplivali na ceno električne energije v Sloveniji, nam včeraj niso pojasnili.
Evropska komisija v svojem zakonodajnem predlogu sicer namenja velik poudarek tudi varčevanju z energijo. To želi doseči z večjim obsegom energetske obnove stavb, spodbujanjem uporabe energetsko varčnih aparatur in novim označevanjem energetske učinkovitosti aparatur. Energetska obnova stavb naj bi prav tako blagodejno vplivala na evropsko gospodarstvo, saj se pričakuje, da bodo ustvarjene poslovne priložnosti za 80 do 120 milijard evrov. Vsi ti ukrepi naj bi se po ocenah evropske komisije slednjič zaradi posledično nižjih cen električne energije poznali tudi na denarnicah potrošnikov, ki bodo poslej tudi lažje in ceneje menjavali ponudnika električne energije, dobili pa naj bi tudi preglednejše račune elektrike.
Predlog komisije morata po medsebojnih pogajanjih potrditi še svet EU in evropski parlament. Na ministrstvu za infrastrukturo ocenjujejo, da bi bil predlog lahko potrjen čez poldrugo leto.
