Slovenski šolarji v vrhu, matematike pa še vedno ne marajo

V Ameriki nas občudujejo

Gimnazijci, ki so si za maturitetni predmet izbrali fiziko, so premagali vseh osem držav, udeleženih v tej kategoriji, med njimi tudi praviloma vedno zelo dobre Ruse, Švede in Američane. Zelo dobri so bili gimnazijci tudi v matematiki (ki so jo na maturi opravljali bodisi na osnovni bodisi na višji ravni). Dosegli so enak rezultat kot Francozi in Norvežani v specializiranih matematičnih usmeritvah in višjega od Italijanov in Švedov. Še posebno uspešni so bili dijaki, ki so si za maturo izbrali matematiko na višji ravni. V družbi desetih držav, kolikor jih je sodelovalo v tem delu raziskave, so se uvrstili v sam vrh. Njihov rezultat je statistično enak dosežku dijakov v najintenzivnejšem programu matematike v Ruski federaciji in višji od vseh drugih, na primer od dosežkov dijakov intenzivnih programov matematike v ZDA. »V Ameriki nas zaradi tega prav občudujejo,« je povedala Japelj-Pavešićeva, »kajti pri nas je delež dijakov z maturitetnim izpitom v matematiki in fiziki v celotni dijaški populaciji precej večji kot drugod. Splošnih maturantov je pri nas kar 34 odstotkov.«

V znanju naravoslovnih predmetov, biologije, fizike, kemije, geografije, so se slovenski osmošolci med 39 državami uvrstili na odlično, 5. mesto. Boljši so bili le Singapurci, Tajvanci in Japonci, povprečni dosežek učencev iz Južne Koreje, Hongkonga in Ruske federacije pa je bil enak dosežkom naših učencev. To pomeni, da smo v znanju ujeli doslej nepremagljive azijske tigre, ki jih tu in tam praviloma ogrozi le Finska. V matematiki so dosegli 12. mesto in se s tem uvrstili v zgornjo tretjino. To pomeni, da se slovenski devetošolci lahko kosajo z ameriškimi, angleškimi, madžarskimi ali norveškimi.

Četrtošolci najbolj napredovali

Četrtošolci so od leta 2011 najbolj napredovali. V matematiki so se med 49 državami uvrstili na 25 mesto oziroma na sredino lestvice, v naravoslovju pa so bili med 47 državami enajsti. Statistično pomembno boljše rezultate so dosegli vrstniki iz petih azijskih in dveh evropskih držav (Ruske federacije in Finske), enake pa Poljaki, Švedi, Madžari, Američani. Strokovnjaki so poudarili izrazito spodbudne trende dosežkov v tej skupini. Učenci, ki so leta 2011 dosegli 20 točk nad povprečjem, so leta 2015 dosegli že 56 točk nad povprečjem, za tretjino pa se je povečal tudi delež otrok, ki dosegajo najvišje znanje.

Še bolje je, da so od leta 2011 zrasli vsi dosežki, brez vmesnih padcev, in da rezultati kažejo, da učenci in dijaki (vse) bolje rešujejo naloge, ki zahtevajo analizo in sklepanje. Dekleta so v sklepanju celo nekoliko boljša. Razveseljuje podatek, da v četrtem in osmem razredu samo trije odstotki učencev ne dosežejo osnovnega znanja (mednarodno povprečje je 5 odstotkov v četrtem in 16 odstotkov v osmem razredu). V Sloveniji tudi skorajda ni razlik med spoloma; izjema je le manjši upad znanja deklet pri fiziki. V mnogih drugih državah so fantje izrazito bolj uspešni.

Za zelo dobre rezultate slovenskih šolarjev v naravoslovju in matematiki so zagotovo najbolj zaslužni učitelji, meni Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta. »Pozna se, da v zadnjem času veliko pozornosti namenjajo problemskemu in eksperimentalnemu pouku. Opazili pa smo tudi, da se učitelji od kolegov v drugih državah razlikujejo po tem, da so vsi visoko izobraženi in da poučujejo le predmete, za katere so se izobrazili.« Po mnenju strokovnjakov na inštitutu so na dosežke zagotovo vplivali tudi prenovljeni učni načrti.

V obeh raziskavah, TIMSS 2015 in TIMSS Advanced, Slovenija sodeluje že dolgo. Prva, ki je bila izvedena že šestič, meri znanje četrtošolcev in osmošolcev v matematiki in naravoslovju. Druga, ki je lani pri nas potekala tretjič, meri matematično in fizikalno znanje bodočih splošnih maturantov. Sodelovalo je 57 držav in sedem regijskih izobraževalnih sistemov, vprašalnike so izpolnjevali tako učenci kot starši in ravnatelji, vzorci pa so bili zelo veliki. Rezultati so deloma posledica napredka v znanju pri slovenskih šolarjih, deloma pa poslabšanja v znanju vrstnikov po svetu, zlasti v gimnazijah.

Po naklonjenosti učenju Slovenija zadnja na lestvici

Kljub izvrstnim rezultatom imata obe raziskavi tudi temno plat. Po naklonjenosti učenju je Slovenija zadnja na lestvici. Učenci pa tudi dijaki se matematike in naravoslovja neradi učijo; zlasti boljšim učencem je pri pouku dolgčas. V osmem razredu se samo 5 odstotkov učencev rado uči matematiko; mednarodno povprečje je 22 odstotkov. Tako učenci kot dijaki v nadpovprečnem deležu menijo, da učitelji ne poučujejo dovolj zavzeto zanje osebno, ne dajejo jim povratnih informacij, učenja ne prilagajajo njihovemu znanju in potrebam.